PORTOROŽ – Mestna centralna plaža, s katero so tesno povezani začetki slovenskega obmorskega turizma, je daleč največja slovenska plaža in kopališče. Med razlogi za to, da se poleti tam na mivki in naravni travi nagnete 6000 kopalcev na dan, sta njena urejenost in seveda to, da je vstop nanjo brezplačen. Plačati je treba samo ležalnik in senčnik, če se ju odločimo najeti, a se je možno pod zunanjimi tuši brezplačno oprhati, tam so sanitarije, izbira športnih dejavnosti oziroma vodne rekreacije je precejšnja, na osvežitev vabi tudi cela paleta lokalov s pestro ponudbo.
Te dni se je upravljavec Javno podjetje Okolje Piran, d. o. o., že pripravil za prve kopalce, ki jih tam čaka kar kakih 1000 ležalnikov in 500 senčnikov. Med letošnjimi novostmi je fitnes z 11 orodji za vaje, na delu med cesto in plažo so odprli nov prehod, tako da je tam nastal park, napovedujejo obilo plažne animacije. Kot pravi Neset Dulai, ki v Okolju vodi sektor turistične infrastrukture, bodo na dolgih lesenih pomolih vsako zadnjo nedeljo junija, julija in avgusta večeri kulinarike, pripravljajo še družabne večere ob ognju in otroške animacije. Seveda precej pozornosti namenjajo tudi varnosti in prav temu je bila namenjena neobičajna podvodna akcija preseljevanja leščurjev. Ker so že skoraj izumrli, so zaščiteni, a so se od rta Seča do Bernardina in tudi znotraj označenega kopališča tako razmnožili, da bi lahko ogrozili kopalce. To je lepa in z višino nekaj 10 cm največja jadranska školjka, ki stoji pokončno, a ima oster rob in ostre konice. Še zlasti so rade na podvodnih travnikih in v mulju ter že v globini kakšnega metra. Tako se neprevidni kopalci in še zlasti otroci tudi zaradi tega, ker jih je težko opaziti, lahko grdo urežejo, če se jih dotaknejo. Ker si tega na portoroški plaži ne želijo, so se že drugo leto lotili selitve leščurjev.
Visoke kazni
za divje lovce
Selitev zaščitenih školjk je dovolila Agencija RS, potapljačem je svetoval tudi vodja piranske enote zavoda za varstvo narave Robert Turk. Povedal je, da biologi na vprašanje, zakaj so leščurji pred leti povsem izginili iz našega morja, a so se zadnja leta znova prav množično pojavili, nimajo odgovora. Zanj bi namreč potrebovali posebno raziskavo, ki pa ni poceni. No, morda pa je k njihovi zasedbi naše obale res prispevala zakonska zaščita. Če vas namreč zalotijo, da kakšnega pulite ali uničujete, vas čaka kazen do 584 evrov, lahko pa tudi zapor do pet let.
»Veseli smo, da jih je veliko, in sporočilo te preseljevalne akcije je lepo, saj pove, da niti na kopališčih ni treba uničiti vsega, kar je pod vodo. Po selitvi bo kopanje varno in leščurji bodo preživeli. Tudi sicer je ta plaža z biološkega vidika zelo zanimiva. Čeprav je njeno obrežje povsem pozidano in je bila mivka sem pripeljana od drugje, je dno lepo razvit travnik, kar pomeni, da ima dovolj svetlobe in predvsem, da ni onesnaženja,« je poudaril Turk.
Prav poseben selitveni servis kakih 600 leščurjev je s pomočjo delavcev Okolja Piran opravila ekipa potapljačev iz Prostovoljnega gasilskega društva Piran in portoroškega kluba Triton, katerega člani poleti na vsakih 14 dni z dna tam okoli odstranijo pločevinke, steklenice in drugo nesnago.
Školjke so s posebnimi rokavicami pulili iz mulja in jih nalagali na čolničke. Te so prej napolnili z vodo oziroma na pol potopili, tako da je bila selitev za leščurje čim manj stresna. Nato so jih odpeljali 100 metrov od ograjenega kopališča, kjer so jih spet posadili v dno.
To metodo so pred dvema letoma na tem kopališču že uspešno preizkusili, saj so se takrat skoraj vsi v novem domu prijeli. Tako tam na globini kakih 10 metrov nastaja prav poseben gozd leščurjev. Biologi opozarjajo, da so za naše morje izjemno pomembni, saj dajejo redko trdno oporo za celo vrsto drugih organizmov, ki živijo v simbiozi z njimi. Med drugim za odložena jajca sip in hobotnic ter skrivališče za ribice in rakce.
In še svarilo pred dopustom. Pred letošnjim skokom v morje le previdno, saj so leščurji ob vsej slovenski obali, očiščena pa je le osrednja portoroška plaža. JANEZ MUŽIČ Robert Turk: »Odgovora na vprašanje, zakaj so izginili in se nato spet množično pojavili, še nimamo.«
| 10 centimetrov letno Leščur (Pinne nobilis) je največja školjka Sredozemlja, ki ima najraje območja morskih travnikov. Njegova spodnja tretjina je s koničastim delom zapičena v mulj ali pesek, vrh, ki moli proti gladini, pa ima kot britev ostre robove. Prva leta raste po 10 centimetrov na leto, nato pa se njegova rast upočasni. Najpogosteje so veliki med 30 in 50 centimetri, naleteli pa so tudi na večje od metra. |
