S peticijo nad previsok komunalni prispevek

BIRČNA VAS – »Zavedam se, da morajo biti objekti priključeni na javno kanalizacijo, to od nas zahteva Evropa, hkrati pa je to potrebno zaradi varovanja okolja, a naj bo to za razumno ceno. Zato smo v krajevni skupnosti Birčna vas na zboru krajanov spisali peticijo in jo pred dnevi predali županu Mestne občine Novo mesto Gregorju Macedoniju. Pričakujemo odpravo napak in krivic, pri vsem pa nas moti aroganten odnos občinskih uslužbencev,« je dejal Franc Zupančič, predsednik civilne iniciative KS Birčna vas, in opozoril, da se nihče ne vpraša, kako naj upokojenci, ki nimajo niti 500 evrov pokojnine, ali pa zaposleni z zajamčenimi plačami ter otroki v šoli ali vrtcu prenesejo tak strošek. »Mislim, da namen direktive, ki jo je izdala Evropska unija, ni bil tak, da bomo zaradi kanalizacije postali še večji siromaki, kot smo zdaj,« je nadaljeval.

Kanalizacijsko omrežje so v krajih Poganci, Birčna vas in Stranska vas gradili med letoma 2010 in 2014. Gre za 270 priključkov, kakšnih 100 uporabnikov je že priključenih, a krajani opozarjajo, da jih ni nihče obvestil o stroških niti o tem, kako in do kod se bo gradilo omrežje, čeprav so se projekti delali še v času prejšnjega župana Alojzija Muhiča, njihovega sokrajana.

»Povprečen komunalni prispevek je okoli 2000 evrov,« je navedel Zupančič in opozoril, da v občinskem odloku o odvajanju in čiščenju komunalnih in odpadnih voda piše, da mora biti javna kanalizacija zgrajena na parceli, na kateri stoji objekt, pri njih pa ni tako. Revizijski jaški javne kanalizacije so oddaljeni po več deset metrov, s čimer pa so znova povezani visoki stroški. »Plačati moram 2000 evrov komunalnega prispevka, hkrati pa me bo izkop od jaška, ki sploh ni na moji parceli, do hiše stal vsaj 4400 evrov. Sicer pa moramo krajani skopati še 2500 metrov kanalizacije, da se bomo lahko priključili na omrežje,« je pojasnil. Če bi prej vedel, kakšen strošek ga čaka, bi se odločil za drugo občutno cenejšo možnost, za majhno čistilno napravo.

Krajani so se obrnili na številne odgovorne v državi: na predsednika vlade, države in državnega zbora, ministrstvo za okolje in prostor, vse poslanske skupine v parlamentu, predsednik civilne iniciative se je sestal z varuhinjo človekovih pravic. Od zadnje ni dobil konkretnega odgovora, od prej naštetih pa še tega ne. Občinski organi jih ignorirajo, pravijo. »Ko smo dobili odločbe o višini komunalnega prispevka, smo začeli pisati pritožbe, s katerimi smo bili neuspešni. Pravijo, da so naše pritožbe neutemeljene, grozijo nam celo z obrestmi in plačilom v enem znesku,« pove Zupančič, ki meni, da bi morala občina čim več denarja dobiti iz Evropske unije, kjer je denar za ta namen, ne pa od občanov.

Podpisniki peticije pričakujejo odgovor občine do konca meseca, hkrati pa opozarjajo in to dokazujejo s fotografijami in videoposnetki, da je kanalizacija slabo narejena, saj ob večjem deževju voda iz kanalizacije teče na vse strani, samo tja, kamor bi morala, ne. O tem so obvestili inšpektorja za okolje in novomeško komunalo, a zgodilo se ni nič.

Občina: Prispevek ni med višjimi

»Dialog s krajani Birčne vasi o projektu izgradnje kanalizacijskega omrežja, ki se je začel leta 2010, poteka že vse od prevzema mandata, ko smo bili na enem od zborov krajanov, kjer so nam postavili številna vprašanja, na katera smo in še vedno odgovarjamo. S peticijo so nekatera od teh vprašanj postavili še enkrat, strokovni odgovori mestne občine pa ostajajo enaki kot takrat. Krajani oziroma krajevna skupnost so imeli prav tako možnost, da se izrečejo o zadevah že med pridobivanjem gradbenega dovoljenja za investicijo. Ker peticija poziva k ponovnemu sestanku, se bomo, če bo sklican zbor krajanov, predstavniki občine seveda odzvali in zadeve pojasnjevali tudi na zboru krajanov,« so odgovorili iz kabineta župana MO Novo mesto.

Kot pojasnjujejo na občini, so komunalni prispevek v tem mandatu že nižali, in primerjava z drugimi mestnimi občinami pokaže, da v novomeški ni med najvišjimi: »Prej bi lahko trdili obratno, saj izračuni kažejo, da komunalni prispevek za stanovanjski objekt neto tlorisne površine 200 m2 na gradbeni parceli 500 m2 z zagotovljenim priključkom na cestno, vodovodno kanalizacijsko omrežje in urejenim odvažanjem komunalnih odpadkov v Mestni občini Novo mesto v naselju Novo mesto znaša 10.513 evrov, v drugih naseljih pa 9869,80 evra, medtem ko v MO Kranj znaša 20.094 evrov, v MO Celje v mestu 13.809, v MO Nova Gorica 12.060, v občini Piran pa celo 31.478 evrov. Komunalni prispevek, ki ga odmerjamo v Mestni občini Novo mesto, je nižji in primerljiv z občino Trebnje, kjer bi komunalni prispevek za konkreten primer znašal 11.619,30 evra, v Kočevju 10.615, v občini Ivančna Gorica 9006, v občini Grosuplje 11.926 evrov in v občini Mengeš 13.002 evra.«

Na novomeški občini pojasnjujejo, da je komunalno opremljanje ena od izvornih nalog občin, ki ga v večini stroška pokrivajo. »Komunalni prispevek, ki odpade na posamezne lastnike nepremičnin (te so njihovo premoženje, s pridobitvijo lastnine pa pridobimo tako pravice kot obveznosti), pomeni manjši odstotek celotne investicije in je za vse lastnike enak, tu pa pozitivna diskriminacija ni dopustna. Zato smo razmišljali o drugih možnostih, kako lahko lastnikom nepremičnin olajšamo pot do legalne priključitve na zgrajeno komunalno infrastrukturo. Poleg že prej možnega obročnega plačevanja na 10 mesecev smo zaradi izkušnje iz Birčne vasi uvedli še možnost daljšega obročnega odplačevanja z nizkimi obroki ob vpisu obveznosti do Mestne občine Novo mesto iz naslova komunalnega prispevka v zemljiško knjigo,« so dodali na občini.

»Do leta 2010 smo v naši krajevni skupnosti plačevali samoprispevek, z njim smo naredili vse, kar imamo. Za prvo stvar, ki jo je naredila občina, pa moramo plačati drago kot žafran,« je sklenil Zupančič.