GLOBOKO – Otroci bi se danes zmrdovali, če bi jim za zajtrk na mizo postavili mleko s trdim, hrustljavim koruznim kruhom. »Oh, včasih smo otroci zrasli ob tem. Tu in tam smo tanko rezino pečenjaka namazali z medom, marmelado ali kar z mastjo. Bil je prav sladek, ta naš pečenjak,« pripoveduje 90-letna Marija Verstovšek iz Bojsnega pri Globokem na Brežiškem polju. »Micka mi pravijo,« doda še vedno čila gospa z rdečo ruto, ki je vse življenje kmetovala in vojno kot mladenka preživela v nemških taboriščih. Včasih tu in tam bolj za poslastico še umesi in speče pečenjak, ta sladki in krhki koruzni kruh, ki ga poznajo le na območju Globokega.
Nikoli prej nisem slišal tega imena za kruh
Pred približno mesecem in pol smo obiskali ekološko mlinarsko kmetijo Hriberšek, kjer so domače gospodinje ob odprtju novega mlina pripravile razstavo dobrot. »Tak kruh se peče samo pri nas,« je bilo slišati iz ust ponosnih gospodinj Ivice Lipar in Anice Hotko, ki jima je uspelo ohraniti zelo star recept za pečenjak. Nagovorili smo Liparjevo, naj pove, ko ga bo pekla, da pridemo pogledat. In so nas povabili, ko je Ivica zamesila koruzno testo.
»Ker dodamo kvas, mu pravimo vzhajani koruzni pečenjak,« je razlagala Ivica, medtem ko je v stekleno skledo, zvrhano polno Hriberškove koruzne moke, zlivala mlačno vodo in s kuhalnico previdno mešala. Moki v teh koncih pravijo mela.
Medtem ko je govorila, je z roko spretno mešala
Gospodinja Ivica nam je prikazala verjetno najbolj izvirno, osnovno inačico pečenjaka: »Potrebujemo koruzno melo, par žlic bele mele, kislo smetano, mlačno vodo, žlico svinjske masti in kvas. Tako so pečenjak pripravljali nekoč, ko je bilo pomanjkanje. Se pravi: iz tistega, kar so imeli, kar je bilo pri roki.« Medtem ko je govorila, je z roko spretno mešala, da so se grobi drobci rumene moke spreminjali v gladko maso peščenega videza. »Namesto vode lahko dodate tudi mleko. Svinjsko mast lahko nadomestite z maslom.« Ker je koruzna manj lepljiva, je v skledo usula nekaj žlic bele mele. »Pečenjak ali po naše kar pečenjak je bil vsakdanji kruh, tistega iz pšenične moke pa smo pekli in jedli le za vikend ali praznik,« pove Micka.
»Mesa ni bilo, zato je kos pečenjaka prav prijal k zelenjavni enolončnici, k repi ali zelju.« Gospodinja Mimica Verstovšek nam je odrezala kos pečenjaka, ki je bil tako krhek, da se je drobil v rokah. »Tega včasih nismo rezali, ampak lomili. Zjutraj smo ga otrokom nadrobili v mleko, pa so zrasli,« pove Micka in se hudomušno nasmehne. Medtem je Ivica v rumeno maso zamešala žlico svinjske masti in dodala smetano. Še malo je pomesila, nato pa testo skrbno položila v okrogel pehar. »Tako, zdaj mora vzhajati, nato pa za eno uro v peč.« Čez uro in pol smo zagrizli v sveži pečenjak in ga pomleli v ustih. Imel je rahlo sladek okus po sveži koruzi in ob vsakem grižljaju se je lepil na nebo. Splaknili smo ga z domačim rdečim vinom, kar je dalo božanski okus. »Včasih smo rezali in jedli še toplega, je bolj mehak. Zjutraj smo ga nadrobili v mleko.«
Pa smo poskusili
V toplo mleko smo nalomili pečenjak in k skodelici pridali jabolko. Že dolgo ne takega okusa, že dolgo ne takega zajtrka! Na Štajerskem in sosednjem Bizeljskem poznajo koruzni pečenjak z jabolki, opisani vzhajani koruzni pečenjak pa naj bi bil pristna avtohtona jed Globokega.
Vzhajani koruzni pečenjak
(Globoko pri Brežicah po receptu Pepce Zidanič)
1 liter koruzne moke
20 dag bele moke
20 dag masla
3 dag kvasa
2 jajci
2 dl sladke smetane
pol litra vode
ščepec soli
Koruzno moko poparimo in ohladimo. Medtem gladko zmešamo zdrobljen kvas, žlico moke, žličko sladkorja in tri žlice vode. Mešanico umesimo k ohlajenemu koruznemu poparku in mesimo, dokler ne dobimo gladkega testa. Položimo ga v pekač, premazan z maslom, in pustimo, da vzhaja. Damo v ogreto pečico in pečemo eno uro.
