S križarkami turisti na pot tudi iz Kopra?

KOPER – Koper je že desetletje (od leta 2003) tudi uradno jadransko potniško pristanišče. Takrat so namreč mesto, Luka in turistične organizacije podpisali dogovor o konzorciju in potem luko registrirali v združenju mediteranskih pristanišč. Dve sezoni je že bila matično pristanišče, poleti se je od tod vsak teden na pot po Jadranu podajal Arion, nekdaj jugoslovanska bela lepotica Istra. Glede na uspešnost sodobnega križarskega turizma v našem morskem oknu v svet znova tehtajo možnosti, da bi v Kopru uvedli status matičnega in odhodnega potniškega pristanišča, kar sicer prinaša vrsto zahtevnih nalog, precej dela in verjetno nekaj prednosti in koristi. V Luki navajajo, da bi lahko prve korake naredili že prihodnjo sezono, ki se začenja zgodaj, že aprila, in prinaša srečanja z novimi velikankami, kot je prestižna Emerald Princess, saj študije nakazujejo smiselnost tesnejših povezav s starimi znanci, ob dobrem sodelovanju z ameriškim naj ladjarjem Royal Carribean s Floride tudi z evropskimi ladjarskimi družbami, kot so Thomson in P&O ali nekatere manjše, ki so uspešne na še rastočem trgu z belimi flotami. To se bo v svetu predvidoma nadaljevalo vsaj do leta 2020. Iz Trsta, kjer nam hodijo v zelje z obiski zgodovinskih mest in naravnih znamenitosti na Krasu in vzhodni jadranski obali, bosta leta 2014 pluli klubska ladja Aida in španska gostja, le vprašanje časa je, kdaj bodo podoben program z izhodiščnim pristaniščem ponudili še naši južni sosedje.

Zmogli bi logistični izziv

V igri so predvsem Pulj, Reka, Zadar, Šibenik in Split, ki imajo kaj pokazati tudi v zaledju, z letališči pa imajo še ustrezno povezavo in širšo dostopnost. Koper pa je (ob Trstu) na vrhu Istre, v skrajnem severnem kotičku Sredozemlja ob velikem alpskem loku najbližji srednji Evropi, torej je naravna in logična izhodiščna točka za tedenska ali daljša križarjenja ob istrski in dalmatinski obali in otokih vse do Grčije. Zakaj ne bi še mi, ob hrvaško-italijanski navezi že skoraj pregnani, prevzeli pobude in se vpisali v aktualni križarski zemljevid vsaj z odhodno luko? V Kopru, kljub pasivnemu odnosu večine, mnogi menijo, da je treba iz te danosti potegniti čim več za mesto, vso obalo in regijo, celo Slovenijo, ki se ji odpira imenitna predstavitvena priložnost. Letošnja sezona (trajala je od maja do novembra) je bila med srednjimi, prihodnje leto bo Koper in Slovenijo prek morja predvidoma obiskalo najmanj 72.000 potnikov, kar je še vedno precej manj kot v rekordni sezoni 2011, a za deset odstotkov več kot letos. Na mestni občini so previdni, poudarjajo, da je treba presoditi in pretehtati to odločitev, saj matična luka prinaša velike obveznosti. Skoraj nujen pa je takšen korak glede na vse večjo konkurenco pri sosedih. Imamo vrsto prednosti, zmogli bi tudi logistični izziv in prepričati nekoliko skeptične domačine. Ti že vsa leta jadikujejo, da nimajo od turistov s križark nič, saj ti premalo potrošijo. Seveda nismo primerljivi z Benetkami ali Dubrovnikom, kjer se potniki usujejo na kopno, naša priložnost je, da jim temeljito in kakovostno predstavimo našo deželo, jih pošljemo po Sloveniji in jih pridobimo za nove obiske na sončni strani Alp.

Kako vidijo terminal študenti s Floride

Ob uresničevanju teh zamisli bo velik zalogaj postavitev sodobnega in večnamenskega ter uporabnega potniškega terminala, ki bo povezal pristanišče z zgodovinskim mestnim jedrom oziroma njegovim pozabljenim delom z Bošedrago in bo organsko vključen v mestno obodno obvoznico in promenado, ki se ob morju širi tudi v Semedelo pred Luko pa v novi del mesta proti Škocjanskemu zatoku. Kako velik in obsežen naj bo? Vsekakor naj ne bo le servis križarkam, marveč večnamensko poslovno-turistično-kulturno središče s parkirnimi hišami, uresničitev že stare zamisli o združitvi ladijskega, železniškega in avtobusnega terminala. Te dni si je v manjši galeriji v koprski Čevljarski ulici mogoče ogledati razstavljene projekte, ki so nastali v sklopu piranskega arhitekturnega foruma. Zamisli o severni mestni obvoznici in zazidavi nerazvitega severovzhodnega dela obale med marino in upravo Luke so razgrnili študenti arhitekture v sklopu mednarodne študijske delavnice fakultete za arhitekturo iz Ljubljane in njihovi vrstniki z oddelka Univerze na Floridi. Pokazano je zanimivo, morda bodo nekatere zamisli vključili v projekt gradnje potniškega terminala.