»Bojim se maščevanja, ti ljudje so tega zmožni,« pravi uspešni romski podjetnik iz Kočevja po včerajšnjem brutalnem in grozovitem umoru 40-letnega Borisa Zupanca ml. pred bencinsko črpalko v Kočevju. Tudi drugi Romi se po svojih besedah bojijo razbojniških skupin rojakov, ki jih izsiljujejo, ropajo in jim grozijo.

Zakonodaja je mehka. Naj pogledajo, od kod tem ljudem avtomobili, denar, premoženje, ob tem da ne delajo nič. Tukaj je hkrati začetek in konec težav. S prstom lahko pokažem tudi na javnega tožilca.

»Dajmo, nekaj naredimo, drugače bo še tekla kri,« še dodaja podjetnik, ki, razumljivo, želi ostati neimenovan.

Pesti so pele že dan prej

Kočevje je dan po napadu še vedno zavito v črnino. O vzrokih, zakaj je moral umreti Zupanc, krajani le ugibajo. Uradno ni znano nič. Povod za napad se je zgodil dan prej, na pustno soboto, ko sta se v gostilniški prepir zapletla nečak pokojnega in njegov vrstnik iz naselja Trata. Pesti so pele tudi kasneje ta dan; ko se je vmešal Zupanc, naj bi jo bil skupil po glavi s steklenico, zagrozili pa so mu še s hujšimi posledicami. Da se je napoved izkazala za resnično, je bilo jasno v nedeljo.

V ozadju zapuščina hudičevih drog?

Med govoricami, ki kar nočejo potihniti, je tudi ta, da so bile v ozadju napada droge. Zupanc naj bi imel pred leti težave z njimi, vendar se je zmogel izkopati iz pekla in je zaživel pošteno in delavno življenje na Marofu, ki mu ga je marsikdo zavidal. Tudi nekdanji pajdaši, ki so ga hoteli zvleči nazaj na stara pota preprodajalstva.

Ko je Zupanc v nedeljo v družbi žene in enoletnega otroka skočil do bencinske črpalke po kartico za mobilnik, so ga čakali.

Peterica se je nanj spravila s koli in sekirami in mu razbila glavo, v solzah dogodek obnavlja pokojnikova žena Tatjana.