Kriza bogati bogate. To je dejstvo. Tovarne prestižnih avtomobilov imajo kljub krizi rekordne dobičke. Bogati tudi radi potujejo, a imajo svoje zahteve. Smo jim v Sloveniji kos?
Obeti letošnje turistične sezone so bili zmerno optimistični, a statistika bo čez čas pokazala pravo sliko. Začasni podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o prvi polovici leta pravijo, da je bila ta po številu prihodov turistov podobna lanski, ki je bila rekordna v vseh pogledih, za dva odstotka manj pa je bilo prenočitev. Junijski podatki še kažejo, da je bilo domačih turistov za približno deset odstotkov manj kot junija lani, tujcev pa za štiri odstotke več – največ je bilo Nemcev (12 odstotkov), sledijo Italijani in Avstrijci (vsak po 11 odstotkov), Rusi (7), Britanci (6) in Nizozemci (5). Pred kratkim smo gostili tudi večjo skupino ljudi iz bogatih arabskih dežel.
Ko denar ni ovira
Bogati turisti, še posebno tisti, ki se uvrščajo na različne lestvice bogatašev, imajo seveda drugačne potrebe in pričakovanja od običajnih turistov. Hotel s petimi (ali več) zvezdicami je za nekoga, ki se na počitnice pripelje s svojim letalom, minimum. Restavracija z vrhunsko hrano prav tako. Na drugi strani pa smo običajni turisti zadovoljni že z namestitvijo s tremi zvezdicami, prijaznim osebjem ter dobro založenim samopostrežnim zajtrkom.
Tudi v luksuznem turizmu so različni segmenti, nam je razložil Dimitrij Piciga, predsednik uprave Hita. »Ruski bogataš luksuz pojmuje drugače kot na primer ameriški. Drugačno percepcijo prestiža od omenjenih ima denimo evropski petičnež.«
Kaj je luksuz, opredeljuje tudi debelina človekove denarnice. Povprečen delavec bi lahko kot velik luksuz razumel storitev, ki je direktorju nemške korporacije nekaj samoumevnega. Zato iskanje odgovora na vprašanje, kaj je luksuzni turizem, ni lahko. Je to počitnikovanje v vili tik ob morju, pred katero je privez za jahto? Je to safari v Afriki v klimatiziranih šotorih z lastnim služabnikom? Je to okušanje vin izjemnih letnikov v slovitih vinskih kleteh? Vrhunski kuhar, ki nas razvaja z izjemnimi kulinaričnimi stvaritvami in nas vmes še uči kuhati? Vse to in še marsikaj drugega. Kaj torej ponuditi turistu, za katerega denar ni ovira?
»Luksuzni turizem je besedna zveza, ki združuje nadstandardne storitve, ki jih potnik pričakuje na svojih počitnicah. Seveda je višjega cenovnega razreda. Je pa tudi neke vrste individualni turizem, saj se luksuz danes večkrat povezuje z izolacijo od masovnega turizma,« pravi direktor marketinga v Kompasu Peter Majerle.
Slovenski prestižni turizem
Imamo v Sloveniji luksuzni turizem? Piciga pravi, da bi lažje govorili o njegovih zametkih, saj ima ta segment svoje zakonitosti, pri katerih je zelo pomembna prepoznavnost destinacije – njen imidž. Slovenija lahko razvije luksuzni turizem že zaradi svoje lege v trikotniku Benetke–Dunaj –Dubrovnik, a za to so potrebna vlaganja, predvsem v infrastrukturo. »Bogati gosti v Hitovih igralnicah pričakujejo še več doživetij, poskušamo se prilagoditi njihovim željam. Lahko mu denimo ponudimo čarterski let iz Portoroža na Dunaj na ogled opere in nazaj,« se dotakne Hitove obravnave petičnih gostov, ki so kot obiskovalci igralnic zelo specifični.
»Premalo vlagamo v lokalno okolje, v posameznike, ki so pripravljeni razvijati ta turistični segment. Te nato še dodatno oviramo z birokracijo. Zagotovo ne moremo tekmovati z destinacijami, ki turizmu namenjajo tako rekoč neomejena sredstva, našo prednost pa vidim v individualnem pristopu, s katerim lahko gostu zagotovimo popolno anonimnost in storitve na najvišji ravni. Če se izrazim po domače: Slovenija lažje gosti deset petičnih gostov, ki zapravijo 1000 evrov na noč, kot pa 1000 gostov, ki jih zapravijo deset. Izkupiček je v obeh primerih enak,« je prepričan Peter Majerle.
Nekoč smo ga že imeli
Naravne lepote za razvoj luksuznega turizma niso dovolj. Če pogledamo v čas pred 100 leti, ugotovimo, da luksuzni turizem našim krajem ni neznanka. Portorož in Bled sta že takrat privabljala petične goste. Ne nazadnje so pred portoroško obalo pristajali hidroplani, s hotelom Palace in igralništvom pa je kraj botroval razcvetu turizma v tistih časih. Tudi po drugi svetovni vojni je portoroški Palace gostil številna znamenita imena. Njegova ponovna oživitev, upravlja ga veriga luksuznih hotelov Kempinski, je bil zagotovo korak v pravo smer, a kaj, ko močno šepa vsa preostala ponudba.
Dobro izhodišče za luksuzni turizem ima tudi Bled, ki ga po besedah izvršnega direktorja Sava Hotelov Bled Fedje Pobegajla že zdaj obiskujejo bogati gosti. Predvsem njihov Grand hotel Toplice je usmerjen v privabljanje petičnežev, ki jim na Bledu ponujajo ekskluzivne velnes storitve, individualne izlete, igranje golfa in razvajanja v vrhunskih restavracijah. Pohvali se še s članstvom Toplic v uglednem mednarodnem združenju luksuznih hotelov Small Luxury Hotels of the World, ki jim pomaga pri dvigu prepoznavnosti v svetu in posledično prispeva k večjemu obisku.
Je to vse, kar lahko ponudimo?
V javni agenciji SPIRIT pravijo, da aktualna strategija razvoja slovenskega turizma do leta 2016 že govori o turističnih izdelkih, ki imajo mednarodno prepoznavno znamko in visoko dodano vrednost. Zajeto je tudi vzpodbujanje razvoja in trženja turistične ponudbe, ki jo opredeljujemo kot luksuzni turizem, pojasnjuje Livija Kovač Kostantinovič in dodaja, da ima naša država dobre možnosti za razvoj tovrstnega turizma. »Slovenija ni in ne želi biti destinacija masovnega turizma, ampak stavi na individualni pristop. V prid razvoja tega turizma govori tudi dejstvo, da ima naša država eno najbolj neokrnjenih naravnih bogastev v Evropi in na svetu.« Ugotavljajo, da sta razvita predvsem protokolarni in poslovni luksuzni turizem. In kateri so luksuzni ponudniki pri nas? »Grad na Otočcu, posestvo Pule na Trebelnem, Majerija v Vipavski dolini, Dvor Jezeršek na Brniku, Hiša Franko v Kobaridu, Kekčeva domačija in seveda Hotel Kempinski v Portorožu. Ponudbo so na enkraten način umestiti v naravo, zagotavljajo visoko kakovost storitev in imajo razvito zgodbo, ki omogoča določeno nadstandardno doživetje,« pravi predstavnica agencije.
Bi našteta ponudba prepričala katerega izmed svetovnih bogatašev, da bi si za počitnikovanje izbral Slovenijo namesto Hrvaške, na primer? Bojimo se, da bi jim morali ponuditi še kaj več ... Prenovljeni hotel Palace v Portorožu je bil zagotovo korak v pravo smer, a kaj, ko vsa preostala ponudba hudo šepa!
Več kot 14.000 evrov na teden
Seveda se naša obala in njene turistične kapacitete ne more primerjati s sosednjo Hrvaško, kjer že nekaj let opažajo vse večji interes za luksuzni turizem, na počitnice pa vsako leto prihajajo predstavniki svetovnega jet seta. Med luksuzne destinacije poleg Dubrovnika in nekaterih dalmatinskih otokov, predvsem Hvara, uvrščajo še vrsto razkošnih vil, ki so jih v zadnjih letih zgradili ob obali. Med njimi je tudi nekaj manjših družinskih hotelov, ki znajo razvajati goste. Pred kratkim je luksuzne kapacitete dobil tudi Primošten, kjer sta dva Šibeničana zgradila sedem luksuznih vil, od tega tri tik ob morju. Največja meri 350 kvadratnih metrov in ima med drugim tri spalnice, savno in delno odprt bazen. Za najem za en teden računata tudi od 14.000 evrov v visoki sezoni, kar za goste iz Avstrije, Nemčije, Rusije in Češke, ki so doslej že najeli njune vile, očitno ni bila previsoka številka. Zato jih niti ne presenečajo želje bogatašev, ki ob najemu želijo še helikopter, s katerim bi lahko obiskali druge plaže, za kulinarično razvajanje kuharskega mojstra in učitelja joge za duhovno sprostitev ...
Nasedla cerkvena investicija
Luksuznega turizma se je pred leti lotil tudi zdaj že propadli cerkveni investicijski sklad Zvon Ena, ki je na Hrvaškem investiral prek podjetij Akord in Sole Orto. Zvonova investicija 15 milijonov evrov v gradnjo vil z 28 stanovanji v Opatiji prek Akorda se je na koncu še nekako izšla. Drugačen epilog pa je doživela njegova 20-milijonska investicija prek Sole Orta v nakup zemljišča na Braču. Tam so hoteli zgraditi luksuzno turistično naselje v španoviji z lokalnim podjetnikom Ivanom Kapetanovićem. Izkazalo se je, da so kupili kmetijsko površino, ki ji kljub prizadevanjem niso mogli spremeniti namembnosti. Bolje jo je odnesel Kapetanović, ki je kupil bližnje zemljišče, saj je bilo to pozneje vendarle uvrščeno v turistično cono in ga je lahko drago prodal.
