RAČE, LJUBLJANA – V središču Rač pri Mariboru, nasproti tamkajšnje železniške postaje, stoji večja stanovanjska hiša. Naključni obiskovalec jo lahko, glede na lepo urejeno fasado, le občuduje. A takoj ko prestopi prag glavnih vhodnih vrat, je pravljice konec. Že stene glavnega hodnika so polne vlage, še huje je, ko vstopimo v pritlično stanovanje Andreje Pribičević. Slednja nas je sprejela skupaj z očetom Damjanom Trolom, ki tam živi šele nekaj mesecev.
Prav v vsakem kotičku stanovanja sta vlaga in plesen, po stenah polzijo kapljice vode, omet pod oknom v spalnici in kuhinji odpada, po ploščicah v kopalnici je več vode kot v umivalniku. Zaradi vlage se je menda že pokvarila luč v hodniku. »Ponoči težko spim. Ves čas se zbujam. V takšnih razmerah zelo težko diham in ves čas kašljam. Bojim se, da bom zbolela za astmo. Danes zjutraj me je bolela glava,« pripoveduje 24-letnica, ki od rojstva boleha za cerebralno paralizo. Kot invalidka je zaposlena v invalidskem podjetju in prejema minimalno plačo, tako da mora skupaj z očetom, ki je trenutno brezposeln, gledati na prav vsak cent.
Bojita se, da bosta zbolela
Zato je razumljivo, da si težko privoščita celovito ogrevanje stanovanja, saj imata na voljo le dva majhna električna radiatorja. »Če bi ga imela ves dan prižganega, bi na mesec lahko za elektriko dala 150 evrov,« pojasni Damjan. »Celo plačo lahko dam za stanovanje in stroške. Od česa pa naj potem živim?« se sprašuje Andreja.
Povesta nam, da so jima na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor (JMSS) oktobra obljubili, da bo v 24 dneh znano, kaj bodo naredili – obnovili celotno stanovanje ali jima ponudili drugo. Ta rok se je iztekel 8. novembra, zato sta se sama odpravila na sklad, sprejela sta ju tehnik in pravnica. Damjana je najbolj prizadelo, da je slednja najprej preverila, ali imata vse obveznosti do stanovanja poravnane.
Le nekaj minut pred našim prihodom sta k njima prišla delavca, ki sta se hotela lotiti sanacije, a ju Damjan ni sprejel. »Kaj pa bi lahko naredila? Tukaj je potrebna celovita sanacija, ne pa da bosta samo malo popraskala po steni,« pojasni 45-letni sogovornik, ki druge rešitve kot selitev v novo stanovanje ne vidi. »Ponoči imam težave s pljuči. Strah me je, da ne bi kakšne astme dobil,« zaskrbljeno dodaja.
Stavba iz leta 1875
Na JMSS odgovarjajo, da so njihove možnosti za rešitev situacije izčrpane. »Zdaj je na strani najemnice, da bodisi omogoči vstop v stanovanje za sanacijo bodisi poda vlogo za zamenjavo neprofitnega stanovanja,« so pojasnili na skladu. Priložili so fotografije stanovanje, tik preden so ga dodelili Andreji, in pojasnili, da je bilo to obnovljeno v celoti. Ter da je bilo najemnici takrat ponujena možnost selitve v drugo neprofitno stanovanje, a je ni sprejela. Da je v njem vlaga, je sklad opozorila septembra letos, ko je na njih naslovila prošnjo za vpis očeta v najemno pogodbo.
»Upoštevaje, da je stanovanje v stavbi, ki je bila zgrajena leta 1875, z zidovi iz opeke in ni hidroizolirana, so bili pri obnovi izvedeni sušilni ometi. Po obvestilu o prisotnosti vlage v stanovanju je bilo ugotovljeno, da je količina vlage v zidovih prevelika, da bi sušilni ometi lahko zagotavljali odvajanje kapilarne vlage iz zidov. Posledice so mehurjenje ometa in pojav plesni. Bivanje v takem stanovanju potrebuje še posebno pozornost z vidika primernega in zadostnega zračenja in ogrevanja stanovanja,« razložijo in nadaljujejo, da so morali pred tokrat načrtovano sanacijo naročiti posebne materiale. Pojav madežev je po njihovem mnenju lokalnega značaja in je glede na celotno površino zidov prisotno v manjši meri: »Madeži na sušilnih ometih so znak, da ti opravljajo svojo funkcijo, t. j. odvajajo kapilarno vlago iz zidu. Pojav plesni na zgornji špaleti nad vhodnimi vrati pa nakazuje na dejstvo, da je bilo stanovanje premalo zračeno oziroma da ni bilo dovolj ogrevano,« sklenejo.
Poslanka SMC Jasna Murgel, ki se je oglasila tudi ob reševanju problematike sirskega begunca Ahmada Šamija, nam je potrdila, da se je s prošnjo za pomoč k njej obrnil tudi Damjan Trol. Ta je prepričan, da če so lahko njeni poslanski kolegi pomagali beguncu, lahko tudi njemu in hčerki. Poslanka ga je, kot je pojasnila, prosila za več informacij, a se ji ni več oglasil. Obljubi, da mu bo poskušala pomagati, a glede na vse zapisano ne ve, kako. »Veste, ko kdo potrebuje pomoč, se ne sprašuješ, kdo ta človek je, od kod prihaja,« pojasni ter še, da obžaluje, da so primer sirskega begunca mnogi razumeli kot političen. »Je primer, ki ga bo odločila naša človečnost in naše zavedanje, da je naša dobrota prepričljiva toliko, kolikor je zmoremo pokazati do zadnjega prišleka v našo domovino.« |
