Ruski Rdeči križ na slovenskem gradu

Slovenska zemlja je v svoji zgodovini dajala zavetje številnim gradovom. Usodo mnogih je ovil skrivnosten mrak in z nekaterimi se danes ukvarjata zgolj arheolog in zgodovinar, saj za arhitekta in restavratorja ni ostalo skoraj nič uporabnega. Taka usoda je doletela tudi grad Vurberk, ki je bil eden od lepših in močnejših na Slovenskem. Čeprav je za marsikaterega Slovenca neznan, je vendarle imel v naši zgodovini pomembno vlogo, ki se je žalostno končala z letom 1945.

Močnejši od Bukovniškega jezera

Prvič se omenja pod imenom Wrmberch leta 1238, in to leto je tudi začetek slave Vurberka. V večstoletni zgodovini je menjal številne lastnike. Do leta 1907 je bil v meščanskih rokah, takrat pa so si ga znova pridobili Herbersteini.

Na Vurberku je bilo tudi zdravilišče, saj je 1. marca 1923 ruski Rdeči križ v njem ustanovil sanatorij za pljučne bolezni, ki je bil zaradi zelo ugodnih podnebnih razmer in priznanih strokovnjakov znan tudi v tujini. Vodil ga je dr. Bolesav Okolo-Kulak, v njem pa se je zdravilo tudi do sto bolnikov. Takrat so grad delno prenovili, napeljali so elektriko, vodovod, telefon in centralno kurjavo. Iz tistega časa se je ohranilo precej fotografij, zlasti iz notranjosti gradu.

V zadnjem letu druge svetovne vojne, točneje 22. februarja 1945, so ga bombardirala zavezniška letala. Toda grad na Vurberku je bil, kot toliko drugih gradov in stavb na Slovenskem, obsojen na propad. Po letu 1945 je sameval in propadal. Leta 1979 je Turistično društvo Vurberk obnovilo še ohranjeni del – spodnje dvorišče z vhodnim portalom, obzidje s strelnicami in dve manjši poslopji. Danes si ob pogledu na žalostne ostanke le s težavo predstavljamo njegovo veličino in mogočnost. Podobo lahko rekonstruiramo samo s starimi upodobitvami, fotografijami in opisi.

Danes je Vurberk znan po festivalu narodno-zabavne glasbe, vse bolj pa so privlačne energijske točke, ki jih je tu v izobilju. Kot vse kaže, je nekdanji Sanatorium Vurberk spet pridobil veljavo. Grad je namreč na stičišču oziroma križišču štirih močnih linij iz vzhodne smeri in dveh, ki tečeta od juga proti severu. Po ustnem izročilu so se tu zdravili pljučni bolniki že med vladavino Herbersteinov.

Po zaslugi radiestezista Ivana Benka od leta 2002 uporabljajo stare pešpoti do radiestezijskih točk. Za zdaj je odkritih 31 in so večinoma stoodstotno močnejše od tistih pri Bukovniškem jezeru. Ker je to izjemno močno bioenergetsko območje, je tudi postanek na posameznih točkah krajši kot sicer, saj je dovolj le od pet do deset minut izpostavljanja. Benko poudarja, da je imel hudo bolna jetra, saj je bil predviden za presaditev tega organa. Z obiskovanjem določenih zdravilnih točk si je zdravje povrnil.

Na tem območju so po besedah radiestezista Ivana Benka odkrili tudi zdravilno vodo, ki je pokazala zelo dobre rezultate pri zdravljenju notranjih organov. Obiskovalci zdravilnih točk na Vurberku jo zelo radi pijejo.

Pred obiskom lahko opravite tudi pregled pri radiestezistu Ivanu Benku, ki traja najmanj pet in največ deset minut ter pokaže, kateri organi so najbolj prizadeti. Glede na rezultate vsak posameznik prejme navodila za obisk točk. Obenem se lahko vključite v Kostanj – društvo za razvoj kvalitete življenja, članarina pa je deset evrov na leto. V ceno je všteta diagnostika, poleg tega pa s članarino plačate še meritev po opravljenih terapijah.