Politična kriza v Ukrajini je še enkrat pokazala kako povezan in globaliziran je danes svet. Embargo na uvoz hrane iz EU lahko kratkoročno seveda povzroči presežno ponudbo hrane na evropskem trgu in s tem znižanje cen hrane, kar za potrošnike niti ni slabo. Rusija ni naključno izbrala embarga na uvoz hrane za svoj protiukrep proti EU, saj se dobro zaveda, da s tem najbolj prizadene sosednjo Poljsko, ki je ena izmed največjih izvoznic hrane, hkrati pa se politično z Rusijo tradicionalno razhaja. Odziv Evropske komisije na ruski embargo pa je lepo pokazal nekatere nelogičnosti evropske kmetijske politike. Politiki in evrobirokrati so izrazili predvsem strah pred znižanjem cen hrane na evropskem trgu. Spet se je pokazalo, da politiko bolj skrbijo interesi v EU zelo vplivnega kmetijskega lobija kot interesi potrošnikov. Kmetijska politika držav EU že vrsto let podpira izplačevanje kmetijskih subvencij kmetom ne glede na količino pridelane hrane. Po eni strani tako v Sloveniji ugotavljamo, da stopnja samooskrbe s hrano pada in da vse več hrane uvažamo, po drugi strani pa proračun izplačuje kmetijske subvencije ne glede na količino pridelane hrane. Če je nizka stopnja oskrbe s hrano problem, potem bi pač človek pričakoval, da kmetijska politika spodbuja čim večjo pridelavo hrane. V EU so se za ta sistem subvencioniranja odločili prav zaradi paničnega strahu pred znižanjem cen kmetijskih pridelkov, kar bi se zgodilo ob morebitni presežni ponudbi hrane na trgu. Tako paradoksalno v EU potrošniki najprej plačujejo visoke subvencije kmetijskemu sektorju, nato pa so kljub temu deležni še relativno visokih cen hrane. Ruski embargo na hrano seveda v makroekonomskem smislu ne vpliva pomembno na gospodarstvo Slovenije, saj Slovenija sploh ni pomembna izvoznica hrane v Rusijo. Bil bi pa skrajni čas, da v EU premislimo o potrebnih spremembah obstoječih kmetijskih subvencij. Proračunska sredstva so namreč vse bolj omejena in ni nepomembno, kako se porablja denar davkoplačevalcev. Precej bolj kot embargo na uvoz hrane bi gospodarstvo v Sloveniji prizadel morebitni embargo na uvoz farmacevtskih in kemičnih izdelkov v Rusijo. Podobno bi nas lahko prizadel morebitni embargo na ruski izvoz energentov, predvsem plina, saj v Sloveniji približno dve tretjini tega energenta uvozimo prav od tam. Niti prvo niti drugo pa se verjetno ne bo zgodilo, saj bi s tem tudi Rusi pljunili v svojo lastno skledo.
|
|
