Verjetno že veste, da se v soboto ni pametno odpravljati na Gorenjsko, saj bo v naši deželi gostoval ruski predsednik Vladimir Putin. Pod Vršičem bodo proslavili sto let od postavitve Ruske kapelice, postavljene v spomin ruskim vojakom, ki jih je zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez naš najvišji gorski prelaz. Varnostni ukrepi na zemlji in v zraku so zaradi visokega obiska tako obsežni in zaostreni, da bodo zasenčili samo proslavo. Veliko ljudi je že ali pa bo še dobilo sive lase zaradi nove ruske zgodbe.
No, morda pa bo Putin k nam prišel dobre volje, potem ko se je izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja odločil, da ruski olimpijski reprezentanci ne bo prepovedal nastopa na bližnjih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Pa čeprav ga je Svetovna protidopinška agencija pozvala prav k tej potezi, ker je odkrila sistematično podpiranje dopingiranja ruskih športnikov in njegovo prikrivanje s podporo ruskih državnih oblasti in varnostno-obveščevalnih služb. No, mnogi ruski športniki, razen tisti očitni in razkriti uživalci prepovedanih poživil, bodo tako dočakali olimpijski nastop avgusta.
Zanimivo bi bilo pospremiti odločitev šefov olimpijskega športa, če bi obravnavali državno podprt doping v denimo slovenskem, paragvajskem, uzbekistanskem ali bangladeškem športu. Verjamemo, da so dlani bolj nagnjene k potenju, da je srčni utrip višji, misli pa bolj raztresene, ko gre za športno in siceršnjo velesilo Rusijo. Z njo se pač ne gre zajebavati, ker lahko hitro sledijo grozeči protiukrepi, z njimi pa ena sama velika katastrofa. Ker se morajo z nečistimi in čistimi ruskimi športniki na poti v Rio zdaj na vrat na nos ukvarjati v panožnih zvezah, jim je vrh MOK s svojo potezo pravzaprav poslal namig, da se resnično ne velja hecati z Rusi.
Slovenci smo ga enkrat že pošteno polomili, ko gre za športno čast in slavo, težke milijone ter nacionalni ponos Rusov. Na poti do svetovnega nogometnega prvenstva leta 2010 v Južni Afriki so namreč izbranci selektorja Matjaža Keka v Mariboru izločili prav njihovo reprezentanco. Ruski nogometni medvedi so se takrat izgubili v pohorskih gozdovih, zato zdaj vlada toliko večje nelagodje ob obisku prvega medveda Rusije pod Vršičem.
