LJUBLJANA – Rusija je napovedala, da zapira pipo zemeljskega plina, od katerega smo močno odvisni tudi v Sloveniji, zato je strah pred prihajajočo zimo povsem utemeljen. V Geoplinu pravijo, da bi daljša prekinitev dobave pomenila večplasten problem, ki presega nacionalne okvire.
Vse bolj odvisni od ruskega plina
Po cevi, ki potuje skozi Ukrajino, so Rusi dobavo plina zmanjšali že za 60 odstotkov, analitiki pa celo napovedujejo, da bi Rusija utegnila pipo zapreti do konca. Evropska unija iz Rusije uvaža tretjino plina, zato so pred prihajajočo zimo v nekaterih državah že močno zaskrbljeni. Poraba plina, uvoženega iz Rusije, se je v Sloveniji v zadnjem letu povečala za 17 odstotkov in znaša kar 58 odstotkov, v Agenciji za energijo pa ocenjujejo, da je tudi plin, ki ga uvažajo iz Avstrije, ruski, kar pomeni, da je »slovenska odvisnost od ruskega plina dejansko še nekoliko večja«.
Vprašanja, kaj bi zaprtje ruske pipe pomenilo za Slovenijo in ali nas bo to zimo zeblo, so tako povsem na mestu. V Agenciji za energijo pa pravijo, da novi energetski zakon določa preventivne ukrepe in ravnanje v primeru izrednih razmer pri oskrbi z zemeljskim plinom. »Preventivni načrt ukrepov določa ukrepe za odpravljanje ali zmanjšanje ugotovljenih tveganj, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe s plinom. V njem so opredeljena podjetja, ki s svojim delovanjem lahko in morajo vplivati na zanesljivost oskrbe končnih odjemalcev z zemeljskim plinom. Opisana so tudi tveganja, ugotovljena pri izvedbi ocene tveganj. Temu sledi zagotavljanje izpolnjevanja standarda oskrbe. Zaradi zagotavljanja nadzora nad izpolnjevanjem vseh zahtev, ki jih opredeljuje akt, je v njem predpisan tudi način poročanja podjetij plinskega gospodarstva agenciji kot pristojnemu organu za zagotavljanje zanesljive oskrbe.«
V načrtu za izredne razmere je določen tudi prioritetni seznam odklapljanja posameznih vrst odjemalcev, s katerim se zagotavlja, da lahko skupina zaščitenih odjemalcev, v katero so vključeni vsi gospodinjski odjemalci in osnovne socialne službe, uporabljajo plin, kolikor dolgo je mogoče. Agencija s pristojnimi deležniki spremlja tudi razmere na plinskem trgu in sodeluje pri pripravi stresnih testov, »ki bodo pokazali odzivnost posameznih držav na morebitne motnje ali prekinitve dotoka zemeljskega plina iz Rusije. Končni stresni testi se trenutno pripravljajo, Evropska komisija pa je napovedala, da bodo izsledki predstavljeni v oktobru. Dokler niso znane ugotovitve stresnih testov, ni mogoče podati celovite ocene, kakšni bi bili učinki prekinitve ali omejitve dotoka zemeljskega plina iz Rusije.«
Za zdaj ni strahu, ampak ...
Mirijo tudi v Geoplinu, kjer pravijo, da imajo razpršen nabavni portfelj, ki vključuje vire tako iz Rusije kot iz Evropske unije ter nabave na plinskih vozliščih. »Uvoz zemeljskega plina iz Rusije sicer predstavlja približno polovico celotne količine zemeljskega plina v Geoplinovem nabavnem portfelju, vendar pa je Geoplinu uspelo v zadnjih letih svoje nabavne vire razpršiti v tolikšni meri, da lahko zagotovi visoko stopnjo neodvisnosti in zanesljivosti dobave tudi ob morebitnih redukcijah.« Dodajajo še, da Geoplin razpolaga s takimi skladišči, da so na voljo še dodatne količine plina, kar še dodatno povečuje zanesljivost oskrbe njihovih kupcev.
»Morebitna daljša prekinitev dobave zemeljskega plina iz Rusije v Evropsko unijo pa je večplasten problem, ki presega nacionalne okvire. Posledice morebitne prekinitve dobav v takem obsegu so odvisne od delovanja in stabilnosti evropskega plinskega sistema,« pravijo in dodajajo, da popolne prekinitve do zdaj še ni bilo, zato se lahko zanesljivost evropskega plinskega sistema preveri le s stresnimi testi.
