Predsednika vlade Mira Cerarja odločitev Rusije, da ustavi projekt plinovoda Južni tok, ne preseneča. »Gre za neko javno naznanilo, uradne informacije o tem še nisem prejel. Mislim pa, da nas to stališče ne sme presenečati, lahko smo ga pričakovali glede na razvoj dogodkov,« je danes v Ljubljani dejal premier, ki čaka še na formalno potrditev. »Ta novica je bila pričakovana in v veliki meri me ne preseneča,« je ob robu podelitve priznanj najvplivnejšim pravnikom v letu 2014 po izboru družbe IUS Software dejal Cerar.
Odpoved na Slovenijo ne vpliva
Slovenija se mora po njegovi oceni na to odzvati z iskanjem alternativnih, obnovljivih virov energije. Začrtati da je treba takšno energetsko politiko, ki bo Slovenijo razvila tudi v drugih stvareh, torej z multiplikativnimi učinki in iskanjem novih možnosti. Kot je pojasnil Cerar, je to tudi politika vlade: da je treba poiskati novejše, alternativne pristope na področju energetike, transporta itd. »Tu vidimo rešitve v obnovljivih virih energije, v številnih inovativnih pristopih, ki bodo tudi spodbudili naše gospodarstvo in naš razvoj,« je še dodal premier.
Na infrastrukturnem ministrstvu medtem menijo, da odločitev ruskega partnerja ne bo imela bistvenih posledic za slovenski del projekta, saj ključne odločitve oz. zaveze k investiciji v zvezi s projektom v delu, ki se dotika slovenskega ozemlja, še niso bile sprejete, prav tako projekt še ni imel potrebnih soglasij Evropske komisije. Ob tem so zagotovili, da odpoved projekta ne vpliva na oskrbo Slovenije s plinom.
Rusija je v ponedeljek zvečer nepričakovano odstopila od projekta Južni tok. To sta v Ankari dejala tako ruski predsednik Vladimir Putin kot tudi prvi mož Gazproma Aleksej Miller, pri tem pa s prstom pokazala na Evropsko komisijo. Ta je po Putinovem mnenju krivec za to odločitev, saj je Bolgarija, kamor bi plin pod Črnim morjem prispel iz Rusije, pod pritiskom komisije ustavila gradnjo Južnega toka.
Evropska komisija je novico iz Rusije vzela na znanje ter ob tem izpostavila pomen energetske diverzifikacije in povezanosti članic EU. O tem, ali je plinovod resnično mrtev, pa v Bruslju ne želijo soditi. O Južnem toku bo govor prihodnji torek ob robu zasedanja energetskih ministrov EU v Bruslju.
Milijardo težak projekt
Evropska komisarka iz Bolgarije Kristalina Georgijeva je ob tem izpostavila, da je bilo stališče EU do Južnega toka vselej enako in se ni spremenilo: komisija ne nasprotuje temu projektu, njeno stališče je zelo legalistično: tako Južni tok kot vsak drug projekt mora biti izveden in delovati popolnoma v skladu z evropsko zakonodajo. Po njenem mnenju je to le ruski izgovor zaradi vse večjih razhajanj glede plinske oskrbe in ukrajinske krize.
Vladi Slovenije in Rusije sta sporazum o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na slovenskem ozemlju podpisali novembra 2009, projekt Južni tok pa je bil zapečaten novembra 2012, ko sta državi dokončno potrdili investicijo v slovenski del plinovoda Južni tok.
Plinovod naj bi bil po načrtih dolg 2600 kilometrov, potekal bi pod Črnim morjem preko Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije do Italije. Po plinovodu bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Gazprom je v projekt, ocenjen na okoli 16 milijard evrov, doslej vložil skoraj 3,7 milijarde evrov.
V Sloveniji bi se Južni tok po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov, projekt pa je ocenjen na okoli milijardo evrov.
