KRŠKO – V nekdanjih rudniških blokih pod Bohorjem prebivajo redki stanovalci, med njimi invalid Dušan Hiršel s Senovega. Poklical nas je, da bi predstavil svojo zgodbo in krivice, ki se mu dogajajo. Pričakal nas je v svojem toplem in urejenem stanovanju v prvem nadstropju, do koder vodijo strme stopnice. Dušan, ki je zaradi nesreče v rudniku ostal brez leve noge, jih premaguje z uporabo proteze in bergel.
Kmalu bo že 30 let od nesreče, a se dne, ko se je odlomil kos stropa v jašku in mu zdrobil nogo, spominja, kot bi bilo včeraj. Najprej so mu odrezali dva prsta, nato nogo. Ker se mu rana ni hotela zaceliti in ni mogel nositi proteze, je pred šestimi leti odšel v Dom starejših občanov (DSO) v Krško in tam ostal tri leta.
»Čeprav imaš v domu vso oskrbo, je za psiho bolje, da greš domov,« svojo tedanjo odločitev utemeljuje Hiršel. Nato je oddal vlogo, da bi v domu bival čez zimo, poletja pa bi preživljal doma. »A v domu me zdaj nočejo sprejeti, pravijo, da ni prostora,« je jezen Hiršel, ki ga je lani zadela kap, že pred leti so mu odkrili raka na hrbtenici, ima tudi sladkorno pa kronično bolezen pljuč. Pove, da je lani zaradi bolezni sedem mesecev prebil v bolnišnici in da je tamkajšnja socialna služba napisala, da ne more živeti sam, in mu je urejala dom. »A zame ni prostora,« je ogorčen stoodstotni invalid, ki si sam zakuri, skuha, poskrbi za higieno, se odpelje do zdravnika in do socialne službe.
Nimajo enoposteljnih sob
Direktorica DSO Krško Ani Nuša Masnik pozna primer, saj je Hiršel v njihovem domu že bival. Čeprav je vstopna starost za bivanje v domu 65 let, je tja prišel, ko je bil star 54 let. »Ker je povprečna starost v našem domu 83 let, je razumljivo, da je bila socialna vključenost zanj težka, saj ni imel primerne družbe,« pojasnjuje direktorica. Poskušali so ga vključiti v dnevne dejavnosti, a tega menda ni želel. Zaradi razlik ni mogel bivati v večposteljni sobi, pojasnjujejo v DSO Krško.
Pred tremi leti so mu zagotovili enoposteljno sobo, a se je po nekaj mesecih na lastno željo izselil. Ob izstopu je dal tudi vlogo za ponovno namestitev, ko bo to potrebno. Razložili so mu, da bo namestitev možna, ko bodo imeli primeren prostor zanj, to pa je izključno enoposteljna soba. Decembra 2013 so mu ponudili prazno posteljo, a ni hotel priti v dom, zdaj pa enoposteljnih sob zaradi preurejanja nimajo. Direktorica Masnikova pravi: »Zaradi izkušenj, ki smo jih imeli z njim, ko smo za zaščito stanovalcev in zaposlenih dvakrat iskali zaščito policije, komisija za sprejem, odpust in premestitev meni, da gospod potrebuje enoposteljno sobo.« Ker obstaja tudi čakalna vrsta stanovalcev, ki že bivajo tam, so Hiršla seznanili z možnostjo iskanja sobe v sosednjih domovih.
Dušan Hiršel je sicer pod obronki Bohorja deležen pomoči na domu, a s tem ni zadovoljen. Prej, ko je po kapi prišel iz bolnišnice in je bil v plenicah, so ga oskrbovalke obiskovale dvakrat na dan, pozneje, ko mu je šlo na bolje, so prihajale vsak drugi dan zjutraj. »Konec decembra pa me je klicala Carmen Rajer, vodja pomoči na domu, in mi povedala, da bodo odslej prihajale vsak drugi dan po 15. uri,« razlaga nejevoljen.
»Zjutraj potrebujem kurjavo za štedilnik, niti očistiti ga ne morem sam,« utemeljuje potrebo po jutranji pomoči. »Rajerjeva mi je zabrusila, da se zaradi mene nobena oskrbovalka ne bo vozila s hriba na hrib,« trdi Hiršel, ki je jezen poklical varuhinjo človekovih pravic. Ta je obljubila, da bo preverila situacijo, in Hiršel meni, da je delovalo, saj je takoj za tem prišla oskrbovalka, in to v jutranjih, in ne popoldanskih urah.
Redna oskrba na domu
Carmen Rajer s CSD Krško je pojasnila, da je Hiršel uporabnik pomoči na domu od aprila lani. Od ponedeljka do petka je potreboval pomoč na domu dvakrat na dan, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa je ni želel, ker je menil, da je dovolj samostojen. »V tem času si je zelo opomogel in je potreboval vedno manj pomoči, pozneje se mu je zdravstveno stanje ponovno poslabšalo in je bil za daljše obdobje nameščen v bolnišnici,« pojasnjuje Rajerjeva. Dodaja, da je po vrnitvi iz bolnišnice potreboval samo še gospodinjsko pomoč: pomivanje posode, občasno pometanje, nabavo živil iz trgovine. »Gospod je bil ves ta čas mobilen, samostojno vozi lasten avto ter je samostojen pri vseh drugih življenjskih opravilih in tudi potreba po naši pomoči se je zmanjšala na največ trikrat na teden,« pravi Rajerjeva.
Uporabniki, ki jim je treba menjati plenice, jih umivati, oblačiti in hraniti po trikrat na dan, imajo prednost pred tistimi, ki imajo le gospodinjsko pomoč, zato te prestavijo na poznejše termine. »Ko sem gospoda Hiršla obveščala o navedeni spremembi, sem mu povedala, da moramo reorganizirati terene tako zaradi povečanega števila uporabnikov kot tudi poti, se pravi, da se oskrbovalke ne vozijo z brega na breg in pri tem izgubljajo čas, ni se pa to nanašalo direktno nanj,« pojasnjuje vodja pomoči na domu. »Hiršlu pomoči nismo nikoli odklonili, kvečjemu je on odpovedal naše storitve in ni več želel, da prihajamo, pa smo ga kljub temu klicali, pošiljali socialne oskrbovalke, da preverijo, ali je z njim vse v redu,« še pristavijo na CSD Krško. Hiršlu je zagotovljena pomoč trikrat na teden po 13. uri, ne pa po 15. uri, kot trdi on, saj takrat tovrstne pomoči ne izvajajo.
Na centru priznavajo, da ne morejo vsakemu v vsem ustreči, se pa oskrbovalke trudijo, da delo opravijo po najboljših močeh, in so vesele, če oskrbovanci njihov trud prepoznajo in spoštujejo.