Rubijo jim za fasado, nimajo več za hrano

LJUBLJANA – Zinka Dolčič in njen mož Albin bivata v Jakčevi ulici v Ljubljani, njuni prihodki so nizki: od Albinove pokojnine, ki znaša okoli 500 evrov, živita oba, Zinki kak evro primaknejo še socialne službe, in to je tudi vse, kar priteče. Albin je šibkega zdravja in naš pogovor zgolj spremlja s klopce, medtem ko Zinka žalostna pojasnjuje: »Albin hodi na dializo trikrat na teden, ima sladkorno bolezen, kap ga je, je na strogi dieti.« In kot da to ni dovolj, so ji minuli teden z računa nepričakovano odtrgali 150 evrov. Eden njenih sosedov Peter Poznajelšek, sicer tudi član nadzornega odbora stanovalcev, je odtegljaj zaznal tako, da mu je na bančnem računu manjkalo 154 evrov: »Ni bilo nobenega obvestila ali opomina, preprosto so šli in trgali po notarskem zapisu. Ena gospa iz bloka je jokala, da ima 0,00 evra na računu,« saj je socialno šibka in je ostala brez sredstev.

Legli pred bager

Skupaj je kar 97 etažnih lastnikov stanovanj v blokih na Jakčevi 12, 14, 16 in 18 prejelo sklep o izvršbi v skupni višini 16.848 evrov, posamični obroki so bili – odvisno od velikosti stanovanja – od 112 do dobrih 300 evrov na lastnika. Igor Jurše v imenu stanovalcev pojasni še dodaten zaplet: »Strošek vseh izvršb je bil 148,64 evra. Banke bi to morale razdeliti med vse, nekaterim lastnikom pa so po pomoti trgale še 148 evrov zraven.« Sveže težave spomnijo na lansko pomlad, ko so začeli delati fasade, stanovalci pa so nasprotovali in želeli ustaviti začetek del – tudi tako, da so se ulegli pred bager. Takrat smo v Novicah že poročali o zapletih, stanovalci so po njih začeli menjavo upravnika.

»Ponarejeni podpisi«

Jurše pojasnjuje: »Razlog za vznemirjenje je bil, da izbor izvajalca ni bil pravilen. Upravnik ni nikoli zbral zakonsko potrebnih 75 odstotkov soglasij. Nekateri podpisi so bili ponarejeni, ravno tako niso podpisani dejanski lastniki, kar potrjujemo s podpisanimi izjavami pravih lastnikov stanovanj,« pojasnjuje Jurše ter navaja, da nadzorni odbor sploh ni sodeloval pri izboru ponudb niti ni bil povabljen k izboru.

Stanovalci so aprila lani poskušali ustaviti začetek del, a Milenko Jerman, direktor takratnega upravnika Lora, je prek odvetnika že ondan pojasnjeval: »Posamezni etažni lastniki oziroma nadzorni odbor so po izglasovanem sklepu o izbiri izvajalca, ki nikoli ni bil razveljavljen, umaknili soglasje k načrtu vzdrževanja, vendar tega z upoštevanjem učinkov sklepa o izbiri upravnik ni smel in ni bil dolžan upoštevati.« Fasado so – kljub nasprotovanju – dokončali.

Vsi štirje bloki na Jakčevi imajo 14 mesecev po našem prvem obisku nove fasade, stanovalci so vmes izbrali tudi novega upravnika stavb: »Namesto podjetja Lora od 1. avgusta lani stavbo upravlja Kommunio, toda Lora ni hotela narediti primopredaje in še vedno zadržuje naš rezervni sklad,« enega izmed akutnih problemov predstavi Jurše: »Tudi sveža sodna izvršba za dobrih 16 tisočakov izvira iz napačne ocene, koliko denarja bo prispeval eko sklad – in razliko (kot vedno) doplačajo stanovalci. Jurše dodaja: »Po našem mnenju je notarska listina, v kateri je teh 16.848 evrov, neveljavna, saj notarka ni preverila, ali ima upravnik veljavna pooblastila za sklenitev pogodbe.« Prav tako opozarjajo, da nihče ni preverjal pristnosti njihovih podpisov, ki da naj bi bila dvomljiva. Trdijo, da vsi niso dali veljavnih podpisov.

V Novicah smo že večkrat pisali o odnosih med lastniki etažnih nepremičnin in upravniki, ki se ne prenehajo kar tako. Jerman potrdi, da slabih 11 mesecev po koncu upravljanja še ni vrnil rezervnega sklada: »Iz listin, ki jih je družba Kommunio, d. o. o., predložila, ne izhaja, da je med njo in etažnimi lastniki vzpostavljeno pogodbeno razmerje, kot je to zakonsko določeno. Doslej se ni nihče verodostojno izkazal, da je upravičen prevzeti ta sredstva.« Dodaja še, da bo Lora »nemudoma in z veseljem sredstva rezervnega sklada izročila tistemu, ki bo izkazal, da ima status novega upravnika stavbe«.

V Kommuniu izvršna direktorica za področje upravljanja Gordana Majhen pravi, da bi rezervni sklad moral biti predan 1. septembra lani: »Volja etažnih lastnikov je bila nedvoumna. Takšno ravnanje je nesprejemljivo, zakonodaja pa ne omogoča zaščite lastnika stanovanja.« Povedala je tudi, da je bilo predanih več prijav na stanovanjsko inšpekcijo, a se nič ni premaknilo.

Z ministrstva za okolje in prostor pojasnjujejo, da inšpektorat za okolje in prostor ni pristojen za vsebine odnosov med upravnikom in etažnimi lastniki, ampak – kot navaja nepodpisan državni uradnik na ministrstvu – »lahko stanovanjski inšpektor uvede le prekrškovni postopek (je uveden, vendar še ni zaključen). O zakonitosti oziroma pravni veljavnosti pogodbe pa lahko odloči le sodišče.« Dodajajo še, da lahko uvedejo prekrškovni postopek tudi, če ne bo primopredaje poslov – a na koncu ugotavljajo, da do zdaj prekršek ni bil izkazan.

Trinajst napak

Stanovalci so vmes najeli gradbenega izvedenca, da je naredil seznam napak, pojasnjuje Jurše: »Trinajst strokovnih napak je našel. Največja napaka je bila, da so nam računali 900 m2 fasade več.« A tu se šele začnejo naštevati domnevne nepravilnosti; stanovalci so o njih prepričani, a so realni, v kakšni državi živijo: »Lora nam je dolžna denar, pa mi do svojega pri njej ne moremo priti, nam pa rubijo z osebnih računov. Končna ugotovitev je, da se moramo tožariti še pet let, da bomo prišli do svoje resnice.« Poznajelšek doda, da drugi lahko delajo napake: »Vsi smo v nabiralnik dobili osebne podatke vseh stanovalcev, davčne, EMŠO, vse. Kako to sodišče dovoli? To je kršitev mojih pravic.« Zinka je bila precej togotna: »Krivično je to, država naj malo odpre oči, presneto.« In Albin ji je prikimal.