MOŠČANCI – Dokaj nedolžno posojilo iz leta 1995, s katerim sta v domači hiši želela urediti in opremiti prostore za avtoličarsko delavnico, je življenje zakoncev Vide in Petra Potrbina iz Moščancev, lepe prekmurske vasice med Mursko Soboto in Hodošem, obrnilo na glavo. Posojilo, ki ju je zapletlo v nikoli pošteno razjasnjene pasti, je nekdanjo prodajalko srečk Loterije Slovenije v Murski Soboti, zdaj upokojenko Vido Potrbin, še posebno nagnalo v obup. Čeprav z možem dokazujeta, da sta že pred leti poravnala vse posojilne obveznosti z bistveno višjimi obrestmi, kot so bile dogovorjene, na sodišču vsakič pogorita. Ob čemer sta, zatrjujeta, dodobra napolnila račune več odvetnikov, ki v njuni zadevi zastopajo banko Raiffeisen iz Avstrije. Ta jima je, pojasnjuje Vida, pred 19 leti posodila 450.000 avstrijskih šilingov, kar preračunano znese 32.000 evrov. Zanj sta banki izplačala že več kot 100.000 evrov – pa sta ji, kot trdijo bančni izterjevalci, še vedno dolžna.
Vabilo tudi mrtvi materi
Poleg tako rekoč vsega svojega materialnega premoženja sta Vida in Peter izgubila še tisto najdragocenejše – zdravje. Pa tudi to še ni vse. Potem ko je bila njuna hiša prodana na dražbi, njima pa je bilo ustno zagotovljeno, da je njun dolg naposled poplačan, sta Potrbinova menila, da je kalvarija končana.
A je v podjetje, kjer je zaposlen Peter, z murskosoboškega okrajnega sodišča prispel predlog za izterjavo še nekaj več kot 6000 evrov in zamudnih obresti (ki tečejo od maja 2011) ter rubež preostalih njunih nepremičnin. Premoreta namreč še nekaj njiv in gozda.
Denar, ki ga odtegujejo od Petrove plače, so sprva pošiljali na račun enega odvetnika, zatem na račun njegovega stanovskega kolega. Pa to še ni vse.
Sredi januarja letos sta zakonca, nesrečnika, iz Gradca prejela osupljivo pošto banke Raiffeisen, da ji dolgujeta še nekaj več kot 13.000 evrov. Brž sta povprašala, za kakšen dolg gre. V odgovor ju je banka vprašala za kopije starih zahtevkov. Potrebovala naj bi jih menda zato, da jima pojasni. Na bančno pojasnilo še vedno čakata.
Medtem sta Potrbinova, zraven pa, pravi Vida, še pol vasi, prejela povabilo na novo dražbo že omenjenih preostalih njunih nekaj njiv in gozda.
Vidin glas se ob tem zatrese: »Nikakor ne morem razumeti, da so povabilo za draženje poslali tudi moji mami, ki je mrtva že dolgih pet let!«
Zakaj banka ravna tako, čemu krši pieteto do pokojnice, Vida ne najde pojasnila: »Mar me hočejo samo še dodatno čustveno prizadeti in poniževati?«
Podatkovna megla
Potrbinovi so leta 1995 na banki v Avstriji zaprosili, naslednje leto pa prejeli hipotekarno posojilo v znesku 450.000 šilingov. Še pred najemom kredita so se vselili v novo hišo. Tedaj so bili brez dolgov. Posojilo so najeli, da bi Peter v njej opremil in odprl avtoličarsko delavnico.
Ker ga je domača banka, ki jo je najprej zaprosil za posojilo, zavrnila, je po znančevem nasvetu zanj povprašal še čez mejo. Avstrijska banka mu ga je odobrila, z njim je kupil komoro in uredil delavnico. Potrbinova sta obroke redno odplačevala do leta 2007. Prenehala pa sta, ko bi moralo biti posojilo po njunih izračunih že izplačano.
Vida pove, da sta potem prejela kopijo notarskega zapisnika, po katerem naj bi leta 2004 pri isti banki najela še posojilo v znesku 40.000 evrov. Vida zatrjuje, da tega dokumenta z možem nista podpisala. Žal na sodišču nista mogla dokazati, da podpisa nista njuna: »Zahtevala sem že original notarskega zapisa, a mi ga niso dali. Sodišče, odvetniška pisarna in policija so me pošiljali od enega k drugemu. Teh 40.000 evrov midva nisva nikoli prejela, nisva jih nikoli videla. O takšnem posojilu ne veva nič.«
In tako se je pravica izgubljala od ene zameglitve k naslednji. Hiša je bila na dražbi prodana za približno 58.000 evrov, vsota je bila nakazana na fiduciarni račun upnikovega pooblaščenca za poplačilo drugega dolga (40.000 evrov).
Vida prejema 470 evrov pokojnine, od tega jih gre 300 za najemnino, medtem ko Peter prejema zajamčeni osebni dohodek, od katerega mu odtegujejo posojilni obrok: »Za odvetnike nimava več, saj se morava boriti že za golo preživetje.«
Obup Potrbinova in njima sorodne nesrečnike, teh je še posebno na slovenskem severovzhodu vse preveč, pritiska ob steno.
Obup je že ob poskusu deložacije pred leti Vido privedel prav na rob: »Takrat sem se branila z velikim nožem, zdaj pa imam pripravljeno sekiro in nabito pištolo. Z njima čakam morebitni prihod izvršiteljev. In tudi če naju z možem vržejo iz hiše, miru v njej ne bo našel nihče več.«
Rokohitrsko plenjenje Z Vrhovnega sodišča RS sta Potrbinova prejela dopis, da je bila izpeljana dražba njune hiše nezakonita, saj dražitelji niso vplačali varščine. Kdo bi vedel, ali bo ugotovitev na graškem sodišču med obetano obravnavo sploh kaj štela. Po mnenju poznavalke takšnih primerov odvetniki in banke morda z roko v roki namerno ustvarjajo podatkovno zmedo, potem pa zlahka opravijo s svojimi žrtvami. |
