PRESENEČENJE V ZBORNICI

Rubežnik je na šolo prišel po prvošolčka

Objavljeno 15. april 2015 14.49 | Posodobljeno 15. april 2015 15.06 | Piše: Maja Kepic

Na OŠ Stara Cerkev so prišli po šestletnika in ga s silo odpeljali k očetu v Ljubljano.

Razočarana je nad odločitvijo sodišča in neangažiranostjo Centra za socialno delo Kočevje. (Foto: Dejan Javornik)

STARA CERKEV – Miren vsakdan v vasi Stara Cerkev blizu Kočevja je 20. februarja letos prekinil prihod izvršiteljev, rubežnikov po domače. To za težke čase, v katerih živimo, še ne bi bilo tako nenavadno, če se njihov avto ne bi ustavil pred tamkajšnjo osnovno šolo. Niso prišli po omare, mize ali nemara računalnike. V šolo so prišli rubit – šestletnega otroka!

Stvar bi rešil po moško

A zgodba, v kateri najbolj trpi prav nič krivi malček, se je začela že mnogo prej. »Z njegovim očetom sva se razšla en mesec po porodu,« pripoveduje 29-letna mamica Tanja Petek. Do otrokovega tretjega leta starosti, trdi, je vse potekalo dokaj normalno – sin je bil v njeni oskrbi, oče pa ga je videval dvakrat na teden in zanj plačeval 215 evrov preživnine na mesec.

»Potem sem začela opažati, da sin vse bolj odklanja stik z očetom. Dogovorjeno je bilo, da je pri njem vsako sredo in soboto popoldne. Včasih se je zgodilo, da po otroka ni prišel, rekel je, da mora na službeno pot ali kaj podobnega. Ko je prišel, sin ni hotel z njim. Oklepal se me je in me v joku prosil, ali lahko ostane pri meni. Čeprav ni bil prehlajen, je kar naenkrat začel dobivati vročino, peljala sem ga k zdravniku, ki je potrdil, da je povišana telesna temperatura posledica stresa.«

Ubogati moramo odločitev sodišča

Tanja Petek pravi, da je razočarana nad Centrom za socialno delo Kočevje. »Niti enkrat niso prišli k meni na dom, da bi videli, kako sin odklanja stik z očetom,« trdi. Direktorico centra Katarino Hiti smo vprašali, ali to drži, in ali drži, da je otrok, ko so izvedli izvršbo na Osnovni šoli Stara Cerkev, na kateri je bila prisotna, izrazito odklanjal, da ga odpeljejo v Ljubljano. »Zaradi varovanja osebnih podatkov vam tega žal ne morem povedati,« je bil skop njen odgovor. Dodala je, da je predodelitev otroka »postopek, ki ga v skladu z zakonom vodi sodišče in njihovih odločitev ne moremo komentirati. Center za socialno delo je dolžan spoštovati pravnomočne odločitve sodišča.«
 

Tanja Petek je tako kljub dogovoru septembra 2012 očetu onemogočila stik z otrokom. To prizna. »A to sem storila le zato, ker je sin odločno kazal, da ne želi biti v očetovi družbi. Povem vam, srce se mi je trgalo vsakič, ko je začel jokati, da ne želi iti k njemu v Ljubljano. Kaj pa naj bi storila?!«

Oče Igor Gruden se je na njeno odločitev ostro odzval. »Vseskozi mi že govori, da bo stvar rešil po moško. Da on bo že dosegel svoje in naj se kar pazim.« Tanja tudi meni, da se je njegov odnos do nje in otroka spremenil, ko je dobila novega partnerja. »Z Enejem sva skupaj od leta 2012, zvezo sva torej začela prav v tistem obdobju,« pove Petkova.

Otroka 
izpisala iz šole

Ker mu je bil onemogočen stik z otrokom, je Gruden nekdanjo partnerico začel sodno preganjati. »Junija lani je sodišče odločilo, da mora otrok k očetu. Kot razlog so navedli, da mu zlonamerno preprečujem stik, čeprav to ne drži – stik sem preprečevala, ker ga je otrok sam odklanjal! Seveda smo se na odločitev pritožili, a je bila ta decembra na višjem sodišču zavrnjena.«

Zgodba se je torej obrnila očetu v prid: nad sinom je dobil polno skrbništvo, materi pa je po odločitvi sodnice Martine Erzin naloženo plačevanje dobrih 200 evrov mesečne preživnine. »Otroka bi dala od sebe, če bi videla, da hoče k očetu. Pa noče! Joka vsakič, ko mu to samo omenim,« se zlomi mamica.

In potem je prišel že omenjeni 20. februar. »Nikoli ne bom pozabila dneva, ko so mi dobesedno zarubili otroka. Kot bi bil kakšen predmet!« zahlipa. Ko se nekoliko umiri, nadaljuje: »Seveda nisem vedela, da bodo prišli ponj. Sredi pouka so ga vzeli. Otrok mi je pripovedoval: šolska psihologinja je med poukom vstopila v razred in sinu dejala, da ga v zbornici čaka presenečenje. Tam ga je pričakal oče – v spremstvu sodnega izvršitelja, policije, tudi učiteljica in direktorica kočevskega centra za socialno delo sta bili tam.« Malčka so nato odpeljali k očetu v Ljubljano, mamo pa so o tem obvestili šele popoldne.

 

Normalno je, da se me malo boji!

Za komentar smo se obrnili na očeta otroka Igorja Grudna. »Vem, da je izvršba skrajni ukrep, a nisem imel druge izbire. Najprej smo prek sodišča zahtevali denarno kazen, ker mi je preprečevala stik. Tanji so naložili 8000 evrov globe, ki pa je, ker je brezposelna, ni mogla plačati.« Grudna najbolj moti prav materin odnos do odločitev pristojnih organov. »Požvižga se na vse. Ko sem prišel na obisk, sta se Tanja in njen partner obnašala, kot da me ni, kot da ne obstajam. Sin vendar mora vedeti, da ima tudi očeta in da sem ta oče jaz!« O tem, da šestletnik zaradi njunih nesoglasij doživlja pravo nočno moro, pa Gruden pravi: »Normalno se mi zdi, da se me otrok prvih nekaj minut malo boji. Bog ve, kaj vse doma sliši o meni. A ko vidi, da nisem tak bavbav, se sprosti.« Tanjini prošnji, da bi ga pustil pri njej vsaj do konca šolskega leta, da bi se postopoma navadil na novo okolje, ne misli ugoditi: »Samo še bolj se bo navezal na sošolce v Stari Cerkvi. To se mi zdi čisto nepotrebno, pri meni v Ljubljani mu bo lepo.«

»Sin mi je čez nekaj dni, ko sva se končno slišala – oče nekaj časa namreč ni dovolil stika z mano niti po telefonu – rekel: 'Mamica, žal mi je, ker nisem pojedel več meska, da bi se lahko dovolj močno držal stola in me ne bi odpeljali',« v joku pove Tanja. »Samo tega se bojim, kdaj bi se takšna stvar ponovila, to je za šestletnega otroka odločno preveč! Še ene takšne izvršbe, o tem sem prepričana, ne bi prenesel!«

Petkova je sina znova srečala v četrtek, 26. februarja. »Pri meni bi moral ostati le za vikend, a ker je tako jokal, da noče nazaj k očetu, mu ga nisem vrnila. Od takrat je otrok pri meni.« Oče seveda vztraja pri svojem. »Še kar grozi, da bo šel do konca, da bo po otroka spet prišel z rubežnikom. Tega se tako bojim, da sem sina izpisala iz šole, prvi razred bo delal po izpitih.«

Pogovor smo končali z vprašanjem, ali obstaja možnost, da bi se jima z očetom vendarle uspelo nekako dogovoriti. »Nikakor, ker se on noče pogovarjati,« trdi Tanja Petek. Isto smo nato vprašali očeta: »Jaz bi se že pogovarjal, a ona noče,« je zatrdil Igor Gruden

Deli s prijatelji