LJUBLJANA – Slovenija je z Evropsko investicijsko banko (EIB) lani podpisala za 700 milijonov evrov posojilnih pogodb, letos pa za okoli 300 milijonov evrov. »Ocenjujem, da bi sodelovanje lahko bilo boljše in da bi Slovenija lahko bolje izkoristila naše zelo ugodne pogoje financiranja,« je v pogovoru za Večer povedal podpredsednik EIB Anton Rop. »Sodelovanje z velikimi javnimi podjetji, denimo z Luko Koper, Geoplinom, tudi Darsom, je bilo in je uspešno in tudi sodelovanje s SID banko je bilo odlično. Dobro je, da si je zmogla Slovenija prek nje zagotoviti kar pomembna sredstva za številne projekte, lahko pa bi nekatere izkoristila še bolje,« je še dodal.
Vlada ni izkoristila ponudbe
Med omenjenimi projekti je izpostavil projekt sofinanciranja strukturnih skladov, pozitiven primer na tem področju pa je po njegovem Poljska. »Tudi Sloveniji smo ponudili 500 milijonov evrov posojila za sofinanciranje strukturnih skladov. Po naših ocenah bi bila njegova cena nižja kot cena obveznic, ki jih izdaja slovenska država,« je dejal. Tega slovenska vlada, tako Rop, takrat žal ni izkoristila. »Za posojilo se niso odločili, ker bi pomenilo dodatne stroške, saj bi morali zaposliti enega ali dva uslužbenca, ki bi poročala o porabi denarja. Drugi argument je bil, da potem ne bi mogli izdati toliko lastnih obveznic, kot so jih, in bi imeli manjši vpliv na delovanje trga domačih vrednostnih papirjev,« je pojasnil.
Pogovori tudi z občinami
EIB se je po besedah Ropa pogovarjal tudi s slovenskimi župani, in sicer da bi lahko občine pri EIB posojila najele neposredno. »Bilo je kar nekaj zanimanja, zlasti za uspešen evropski projekt povečevanja učinkovitosti porabe energije Elana,« je dejal. Razgovori tečejo, a se po besedah Ropa ni zgodilo še nič konkretnega. Rop je ob tem poudaril, da je EIB neprofitna banka, namenjena spodbujanju investicij na prednostnih področjih EU. »V tej luči smo ponujali in še vedno ponujamo slovenskim občinam, da se zadolžujejo ceneje in zaradi ročnosti posojil pod ugodnejšimi pogoji,« je pojasnil.
10 milijard posojil manj
EIB je največja nadnacionalna banka na svetu. »Plasiranih ima več kot 450 milijard evrov posojil. Posluje z državami, lokalnimi skupnostmi, z bankami in podjetji,« je dejal Rop. EIB je obseg poslovanja v Evropi v času prvega dela ekonomske krize povečal z okoli 50 milijard evrov novih posojil letno na lanskih približno 60 milijard evrov. Približno takšno raven izplačanih posojil bo po besedah Ropa banka ohranila tudi letos, medtem ko se bo z letom 2012 začela vračati na predkrizni obseg poslovanja. »Na predkrizni obseg se vračamo, da bi še naprej poslovali varno. Za EIB je ključno, da ohranja bonitetno oceno trojni A, saj nam tak rejting omogoča, da financiramo svoje finančne vire relativno poceni,« je pojasnil.
Slovenija stoji relativno dobro
Rop se je dotaknil tudi projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Osebno meni, »da bi bilo zelo vprašljivo, če bi se odpovedali dokončanju Teša 6, potem ko je bilo vanj vloženo že toliko denarja«. EIB je projektu pripravljen zagotoviti ustrezno podporo, če se bosta vlada in lastnik Teša 6 tako odločila. »Odločitev je v rokah nove vlade in novega DZ,« je opozoril. Glede Slovenije meni, »da stoji relativno dobro«. Njen primanjkljaj je nekaj nad povprečjem EU, dolg pa precej pod njim. »Skratka, z njo se ne dogaja nič posebnega in je med tistimi državami, ki lahko redno odplačujejo svoj dolg,« je dejal. Dodal je, da je z neuspelimi vladnimi reformami bonitetne hiše sama izzvala, da so ji znižale oceno.
»Odgovornost za to, da je rejting upadel, seveda ni samo pri vladi. Nosijo jo tudi pogajalci na drugi strani mize in tisti v takratni opoziciji, ki reform niso podprli,« je dodal.
