LJUBLJANA – Tone Rop se bo v slovenski politično-finančni cirkus (iz naslanjača podpredsednika Evropske investicijske banke, EIB) vrnil z izrecnim blagoslovom vladne koalicije (predvsem, jasno, Pozitivne Slovenije): kot novi nadzornik Slovenske izvozne in razvojne banke (paradržavne banke SID), ki, kot je znano, razvija in spodbuja dopolnilne in dolgoročne finančne storitve za trajnostni razvoj slovenskega finančnega trga oziroma Slovenije. Da ga bo vlada res predlagala za nadzornika banke SID, je Rop že potrdil za časnik Finance. Menda pa namerava s sabo iz EIB pripeljati celo strokovnjaka, ki naj bi banki SID svetoval pri črpanju sredstev iz strukturnih skladov. Vau.
Posledice operacije Jazbec-Čufer
Drži, Rop se v novih oblačilih vrača v času, ko naj bi se pri nas razčiščevalo (vsaj poskušalo razčiščevati), zakaj se je vlada v resnici odločila, da bo z milijardnim (davkoplačevalskim) poroštvom podprla finančno sanacijo dveh zasebnih bank, Probanke in Factor banke, ter naredila uslugo njunim lastnikom in imetnikom bančnih vlog, večjih od 100.000 evrov. Nekdanji premier, predsednik LDS in poslanec SD se vrača prav v času, ko so navadni državljani hudo zbegani, saj ne vedo, koliko bodo morali iz svojega žepa prispevati za tako imenovano operacijo Jazbec-Čufer. Vedo pa, da je Autoccomerce, ki je največji lastnik Factor banke, pred nekaj tedni sklenil, da bo svojemu največjemu lastniku, družbi Prometej, izplačal kar 6,9 milijona bilančnega dobička v dividendah. Da je med tistimi, ki obvladujejo Prometej, ključen prav dolgoletni prvi mož Autocommercea, nekdanji predsednik državnega zbora, »železni« Herman Rigelnik, bržda ni treba poudarjati. Zapitek za Factor banko – med deponenti, ki so vanjo vlagali svoja sredstva in ki naj bi jih zdaj po zaslugi vlade dobili nazaj, je menda tudi Autocommerce – pa naj bi po dobri tranzicijski navadi plačali slovenska država oziroma slovenski davkoplačevalci. Poleg tega se vladi menda zdi samoumevno, da bodo davkoplačevalci za operacijo Jazbec-Čufer po potrebi žrtvovali svoje prihranke.
Bojan Požar je včeraj v svojem blogu na Požareport.si razkril, da je med posledicami reševalne operacije, za kakršno sta se dogovorila finančni minister Uroš Čufer in guverner banke Slovenije Boštjan Jazbec, tudi to, da bo v izredni upravi Factor banke sedel Matevž Slapničar, predsednik nadzornega sveta Merkurja. Zanimivo. Ker? Upravo istega Merkurja vodi Blaž Pesjak, sin Borisa Pesjaka, ustanovitelja in dolgoletnega direktorja Factor banke itn.
Finančno-politični klobčič – prvima dvema bi lahko dodali še pridevnik tajkunski – je, skratka, tako zameštran, da ga je težko celo presekati. Najhuje pa je, da večina v državnem zboru niti ni navdušena nad zamislijo, da bi ta klobčič presekala.
Še nekaj je treba omeniti: ne drži, da je država izdala zgolj poroštvo za nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke (490 milijonov evrov poroštva za Probanko in 540 milijonov evrov poroštva za Factor banko). Država naj bi obe zasebni banki vendarle tudi dokapitalizirala, s čimer naj bi, no, ja, proračun obremenila, kot kaže, še za dodatnih več kot pol milijarde evrov.
Med deponenti tudi banka SID? Opozicijska SDS je, kot je znano, v parlamentarno proceduro že vložila zahtevo za sklic izrednega parlamentarnega zasedanja o problematiki reševanja zasebnih bank Probanke in Factor banke z denarjem slovenskih državljanov. Poslanci SDS pričakujejo, da jim bosta vlada in Banka Slovenije priskrbeli popoln »poimenski seznam vseh oseb z depoziti v višini nad 100.000 evrov in z njimi povezanimi osebami, ki bi v primeru stečaja Probanke in Factor banke izgubile del ali celoto svojih depozitov« ter da bosta hkrati zamrznili vse vloge, ki jih imajo v Probanki in Factor banki lastniki obeh bank, nekdanji člani uprav in nadzornih svetov obeh bank ter z njimi povezane osebe. Te vloge naj bi potem v celoti namenili za sanacijo obeh bank. Ni pa med predlogi sklepov državnega zbora za zdaj še vprašanja, ali je res tudi Pahorjeva vlada (vlada v času finančnega ministra Franca Križaniča) kot nadvse zaželen deponent v obe banki vložila več sto milijonov evrov, ki jih je pred tem pridobila z zadolževanjem v tujini. Tudi o tem se namreč šušlja po parlamentarnih kuloarjih. Enako zanimivo bi bilo izvedeti, koliko resnice je (ali ni) v govoricah, da je tudi banka SIB hranila svoja sredstva v obeh bankah, ter koliko od tistega, kar naj bi tja vložila, je vložila posredno ali neposredno, v obliki depozitov ali garancij. |
