LJUBLJANA, BUKAREŠTA – Lahko bi rekli, da smo se dolgo bali, da bo nazadnje tako, in hkrati vendarle še upali, da nam naši oblastniki ne mečejo zgolj peska v oči. Smola. Če je mogoče sklepati po tistem, kar je prva dama Mednarodnega monetarnega sklada (IMF) Christine Lagarde predvčerajšnjim povedala (opozorila) v Romuniji, so se, žal, začele uresničevati prav črne slutnje.
Naša državna Slovenska tiskovna agencija (STA) je – povsem pričakovano, da ne bo pomote – poročala, da je Lagardova pohvalila pogum, s katerim se vzhodnoevropske (?!) države soočamo s krizo. Ob tem pa je zamolčala, v kakšnem kontekstu je Lagardova omenila Slovenijo. Namesto da bi STA vsaj v enem stavku povzela, kaj je generalna direktorica IMF rekla o Sloveniji, je raje »razkrila«, da sta se po njenem mnenju v letošnjem prvem četrtletju med vsemi vzhodnoevropskimi državami še najbolje odrezali Latvija in Litva, z 1,4- in 1,3-odstotno rastjo BDP.
Kaj pa je Lagardova povedala o Slovenija?
Da je sicer dobra novica, da se je v večini evropskih držav znova začela rast BDP, da pa bosta, žal, le dve članici EU zagotovo še vztrajali v recesiji: Slovenija in Hrvaška. Tudi, na primer, zaradi nedokončanih tranzicijskih procesov. Po domače povedano: celo Romuniji in Bolgariji je že uspelo prehiteti Slovenijo pri iskanju izhoda iz krize. Ne, to ni razveseljiva novica.
Medtem je resda vajeti Banke Slovenije (BS) že vzel v roke novi guverner Boštjan Jazbec. Kar bi samo po sebi nedvomno lahko šteli za dobro novico, če ne bi vedeli, da je prejšnji guverner Marko Kranjec svojemu nasledniku zapustil tako rekoč pogorišče. Pogorišče? Ja, pa ne samo zaradi zajetne količine pepela in dima, ampak tudi zato, ker nekateri nadvse skrb vzbujajoči ognjeni zublji v slovenskem bančništvu očitno niti približno še niso pogašeni. Poleg tega, da se Kranjec ni udeležil srečanja pri predsedniku države Borutu Pahorju – tja je prišel le novi guverner – , je več kot pomenljiv tudi podatek, da je Jazbec, ko je komaj začel voditi Banko Slovenije, ugotovil, da imajo slovenske banke po prvih petih mesecih letošnjega leta kar 117 milijonov evrov izgube. Izguba naj bi bila resda posledica zmanjševanja neto obrestnih prihodkov (za kar 21 odstotkov na medletni ravni!) ter sočasnih visokih stroškov bančnih oslabitev in rezervacij. Nam vedenje, da gre za to, kakor koli pomaga, se lahko s tem vsaj tolažimo? Ali pa bomo davkoplačevalci banke že v kratkem spet morali dokapitalizirati? Kot je brez dlake na jeziku opozorila že prva dama IMF: razmere v Sloveniji še zdaleč niso rožnate. Kriza le še ni dosegla dna.
Zdravilo za bolne evropske banke
Z včerajšnjim dnem so začela veljati nova evropska določila o kapitalskih zahtevah za bančni sektor. Omogočila naj bi odpravo ranljivosti bančnih ustanov med finančno-gospodarsko krizo. Gre za tako imenovani sveženj CRD 4, ki v zakonodajo EU uvaja nove, drugačne globalne standarde za kapital bank. Evropske banke naj bi bile zaradi take novosti trdnejše, okrepila pa naj bi se tudi njihova sposobnost za ustrezno upravljanje vseh tveganj, ki so povezana z njihovo dejavnostjo. Na podlagi novih pravil naj bi banke tudi laže pokri(va)le izgube. Nova pravila bodo države članice EU sicer morale upoštevati »šele« od 1. januarja prihodnje leto.