KERINOV GRM – Večno debato o tem, ali so Romi v primerjavi z večinskim prebivalstvom v privilegiranem odnosu, bi lahko dodatno ogrela tudi pred dnevi sprejeta odločitev krških občinskih svetnikov o znižanju višine najmanjšega mesečnega obroka za odkup zemljišča v romskem naselju Kerinov Grm s 150 na 50 evrov.
Gre za zemljišča, na katerih imajo tamkajšnji Romi postavljena svoja domovanja in ki so v postopku legalizacije od leta 2007. Takrat so se v občini odločili, da bodo uredili tamkajšnjo romsko naselje in tako so odkupili dobre štiri hektare veliko zemljišče. To je bilo razdeljeno na več kot 50 parcel, na nekaterih je bilo tudi do deset solastnikov. Za potrebe delovanja Kerinovega Grma je občina ostala lastnica dveh parcel in vseh infrastrukturnih objektov in stekla je prodaja delov tega zemljišča posameznim romskim družinam. Romom so ponudili možnost, da zemljišče odkupijo po šest evrov za kvadratni meter in da ga po mesečnih obrokih v znesku 150 evrov odplačajo v treh letih. Povprečna cena parcele je znašala okoli 2500 evrov.
Enajst lastnikov, med katerimi je bil tudi Marjan Brajdič (za zemljišče je odštel okoli 9000 evrov), se je takoj odločilo za celotni odkup zemljišča in s tem so postali tudi zemljiškoknjižni lastniki. Pri preostalih 21 sklenjenih pogodbah pa so se zaradi slabšega finančnega stanja lastnikov začele kazati težave, saj jih ti bodisi niso odplačevali ali pa so bile odplačane v minimalnih zneskih. Eden izmed njih je tudi Silvo Jurkovič, ki kot hišnik dela v vrtcu sredi romskega naselja. »Odločili smo se, da bomo odplačali v treh letih. Sedemsto kvadratnih metrov veliko zemljišče je stalo 4500 evrov. Nekaj nam je uspelo plačati, za preostalo pa ni šlo,« nam je povedal Jurkovič. Če je še v času, ko države še ni tresla finančna in gospodarska kriza, lažje našel kakšno zaposlitev ali pa si je dodatno pomagal z odkupom zbranega železa, je danes, kot nam je povedal, zgodba čisto drugačna. Z ženo namreč skupaj prejmeta 380 evrov socialne pomoči, od tega pa je treba odšteti še položnice za elektriko, vodo in za smeti. Denarja za obrok jima na koncu zmanjka. »So družine, ki tega dejansko ne zmorejo. Ti, ki so mlajši, imajo več otrok in dobijo otroške dodatke, ki so namenjeni preživljanju otroka,« ob tem doda Olivera Mirkovič, ki kot večinska prebivalka dela v omenjenem vrtcu. Pravi, da je prav legalizacija zemljišč ena izmed zadev, za katero so se vsi od začetka borili.
Zgodovina je kriva
Seveda pri tem ne moremo mimo vprašanja, kaj naj v tako težkih časih porečejo vsi tisti, ki morajo ob izgubi službe odplačevati še drage najemnine in druge stroške. »Razumem večinsko prebivalstvo pri tem, ker poznajo le eno plat zgodbe. V medijih se sliši samo, da bodo Romom znižali, da imajo Romi to zastonj in potem so sploh v današnjih časih krize vsi alergični na to. Tudi Romi to vedo. Gre za res eno specifično situacijo, ki je povezana z zgodovino,« pove sogovornica in razloži, da je predvsem pri starejših Romih problem slaba izobrazba, saj so včasih živeli polnomadsko življenje. Eden izmed razlogov, zakaj ne dobijo službe, pa so, kot je povedala, tudi predsodki delodajalcev.
Na večji upad njihovih prihodkov v zadnjih letih je vplivala tudi legalizacija poslov z odpadnimi surovinami, predvsem železom, pri katerih se zahteva izdajanje računov. Brajdič nam je tako razložil, da je bilo naselje Kerinov Grm še pred nekaj leti polno odpadnega materiala, danes pa ga tam še komaj kje opaziš. »Ljudje sami vozijo to na Dinos in ne več k nam. Niso vedeli, da se s tem da zaslužiti, zdaj pa to vedo. Povsod je kriza,« razlaga in dodaja, da se marsikdo zapelje na odpad tudi, če tam z odkupom dobi pet evrov. »Hvala bogu, da sem si to privarčeval in takrat kupil zemljo,« še pravi. Glede na najnovejšo ponudbo občine, ki Romom omogoča odplačilo odkupa zemljišča po 50 evrov na mesec, pa ne more razumeti nekaterih svojih sosedov, ki niti takšne ponudbe nočejo sprejeti. Do njih je tako kar kritičen: »Mislim, da kljub temu da dobijo vsi socialne prispevke, ne bodo propadli, če dajo na stran tistih 50 evrov. Od začetka so bili proti. Jaz sem bil tisti, ki sem imel prvi elektriko in bil prvi lastnik parcele. To je samo izgovor, če tega denarja, ki ga dobijo, ne dajo na stran. Nekateri o tem ne razmišljajo. Zelo ugodno so jim dali.«
Preprečiti prekupčevanja
Krška podžupanja Ana Somrak o razlogih, da nekateri Romi nočejo sprejeti občinske ponudbe o nakupu parcele, izpostavlja tudi dezinformacije, da bo vsaka lastnina povzročila zmanjševanje denarne pomoči. To, kot pravi, ni res, saj na višino prejete socialne pomoči ne vpliva nepremičnina, v kateri družina prebiva in zadostuje za njene potrebe. Glede na to, da morajo drugi prebivalci za podobno veliko zemljišče na trgu odšteti tudi več kot 10.000 evrov, mimo vprašanja o pravičnosti nismo mogli. Somrakova pravi, da romsko problematiko v Kerinovem Grmu rešujejo skupaj z občinskim svetom in tamkajšnjo krajevno skupnostjo, saj problema ne želijo pometati pod preprogo. »Mi bi radi včasih videli, da bi kdo razumel, da ti ljudje potrebujejo drugačen pristop, in se jim približal,« pravi podžupanja. V občini sicer ne bodo dovolili, da bi nekateri Romi od drugih počasi odkupovali zemljišča in na koncu sami služili z njimi. »Ne dovolimo, da bi en Rom kupil več zemljišč. Individualno skušamo reševati, da ne bi bilo kakšnih prekupčevanj,« zagotavlja in zaključuje, da za tiste, ki finančno res ne bodo zmogli plačevati mesečnih obrokov, razmišljajo, da bi jim zaračunavali neke vrste najemnino.
