BREZJE PRI GROSUPLJEM – O grosupeljskem zidu, ki so ga lani jeseni postavili med avtoprevozniškim podjetjem Finec in romskim naseljem Smrekec 1, smo že pisali: podjetnik Borut Finec je med podjetjem in romskim naseljem Smrekcem 1 postavil okoli tri metre in pol visok ter dobrih sto metrov dolg zid. Nekateri so ga dojeli kot izolacijo ljudi, drugi pa so bili prepričani, da ima Finec prav, tudi na grosupeljski občini: »Če podjetje želi zavarovati svojo lastnino, to za občino seveda ni problematično. Razumemo, da je v interesu poslovnih subjektov, da zavarujejo svoje premoženje.«
Zid pa zdaj moti druge, denimo staroselca Franca Potokarja, ki ima hišo tik ob soseski Sončni dvori v Brezju pri Grosupljem. Potokar je nekdanji lastnik dela zemljišč, na katerih stojijo Sončni dvori, s sosesko pa na koncu ni prav zadovoljen: »Dogovorili smo se za 340 stanovanj, stoji jih 371. Balkoni bloka so na moji parceli, za to se tožimo,« pojasni Potokar, ki se je pri kupčkanju z zemljišči uštel tudi sam; rob njegovega teniškega igrišča in hiške ob njem je na javnem dobru: »Za 38 kvadratnih metrov sem v tožbi z občino, zdaj imamo poravnavo, če bo uspešna,« navaja. Istočasno gleda, kako imajo sosednja otroška igrišča prav tako na javnem dobrem, v istem pasu kot njegovo teniško igrišče in stranišče: »Gre za neenakost pred zakonom, saj župan zame trdi, da ga vznemirjam, Romi in sosednja otroška igrišča na javnem dobru pa ne,« se priduša. Popelje nas po uhojeni stezi proti zelenemu pasu med Sončnimi dvori in Smrekcem; pot vodi prek zlomljene lesene polbrvi, kmalu zatem se vidita prvi šotor in streha. Potokar izstreli: »Zdaj smo na severni strani romskega naselja in te hiše so že zunaj njega. Bojim se, da se bo naselje začelo še bolj širiti k nam.«
Številke govorijo svoje Grosupeljski zid je nastal brez vseh potrebnih dovoljenj in deloma tudi na občinski zemlji. Finec je januarja v pogovoru za naš časopis priznal, da je zaradi hitre in previsoke gradnje dobil kazen in jo plačal; odkupil pa je tudi tisti del občinske zemlje, na katerem stoji njegov zid: »Parcela s površino 1080 m2 je bila prodana na javni dražbi, kupnina pa je znašala 71.150,40 evra z DDV,« navaja Jana Roštan iz občine Grosuplje. Potokar pa navaja: »Za 38 kvadratnih metrov hočejo približno 31.000 evrov, vrtcu pa so dali 66 metrov javnega dobra.« |
Obvestili inšpekcijo
Smer proti Sončnim dvorom je tako rekoč edina, ki je Romom ostala za širitev: na eni strani je Finčev zid, na drugi prav tako podjetje (za predelavo lesa), na tretji gozd. Ostala jim je četrta, severna smer proti dvorom. Potokar pokaže proti lesenima hiškama, ki naj bi zrasli nedavno: »Stanovalci me sprašujejo: 'Vi ste domačin, kaj naj naredimo'?« Odgovora nima. Pojasnjuje, da s sosedi iz Smrekca zadnji dve leti nima pretiranih težav ali konfliktnih situacij: »Pridejo, vprašajo, ali imamo kaj za odpad, pa jim dam. Kurijo gume, kar ni narobe, če ne kršijo okoljske zakonodaje. Nasilni pa niso kar vsi, težavni znajo biti posamezniki.« Pravi pa, da se s težavami v Smrekcu pogosteje srečujejo policisti in gasilci, ki imajo vsake toliko časa intervencijo zaradi ognja, v katerem se znajdejo avtomobilske pnevmatike in smeti. A ostalo bo le pri predlogih, saj na občini pojasnjujejo: »Glede na določila občinskega prostorskega načrta se naselji Smrekec 1 in Smrekec 2 ohranjajta na obstoječi lokaciji.« Vendarle pa občina potrjuje zaznave Brezjanov: »Naselje Smrekec 1 se je deloma razširilo v smeri proti severu, zunaj zemljišč v lasti Občine Grosuplje,« piše občinska predstavnica za stike z javnostjo Jana Roštan in dodaja, da je bila »o posegih obveščena gradbena inšpekcija«. Potokar se je glede svojih sporov in ravnanj drugih pritožil predsedniku vlade in države pa na protikorupcijsko komisijo, »zadevo imam tudi na ustavnem sodišču. Kup denarja sem porabil za odvetnike.« Dosegel ni še nič.