VELENJE – Če bi kdo pred stoletjem takratnim prebivalcem Šaleške doline povedal, da se bodo njihovi potomci lahko kopali ob jezeru, velikem kot Blejsko in celo globljem od Bohinjskega, bi ga verjetno prav pisano gledali. A rudarstvo tem krajem ni prineslo le kruha, ampak tudi ugrezanje površja, koder so pod zemljo izkopali jaške. Tako je tudi Velenje postalo kraj ob jezeru, v zadnjih letih sta tam zrasla prava plaža in celo kamp. A prijetne poletne dogodivščine niti tukaj niso brez nevarnosti.
Reševalec in državni prvak
Tridesetletni Velenjčan Roman Germadnik je kar dobro znan obraz velenjske riviere. V preteklih letih je bil Romč, kot ga kličejo, reševalec iz vode, poletja je preživljal na bližnji planinski koči, nato so prišli zrelejša leta, dva sinova in redna služba v Gorenju. »Letos mi je potekla licenca, nisem bil pozoren na datum in je nisem obnovil,« pojasnjuje Romč. Imel je licenco A za reševanje v bazenih, za jezero pa njegovo znanje uradno ni bilo ustrezno. »Ampak reševanje je isto, vse drugo je isto, edina razlika na izpitu je, da se plava daljša razdalja ter v plavutkah,« pojasni sogovornik. Njegov oče Roman Germadnik st. ponosno pove, da je bil njegov sin športnik in je to tudi ostal: »Bil je dvigovalec uteži, tudi mladinski državni prvak je bil v vseh kategorijah.«
Pred dvema tednoma se je šel Romč z družino kopat na Velenjsko jezero. Vroč dan je bil kot nalašč za hlajenje v jezerski vodi. »Okoli sedmih zvečer sem bil z otrokoma na vodnih igralih, s sabo smo imeli obroč in majhno veslo. Naenkrat slišim z obrežja, da se derejo: 'En se utaplja, en se utaplja!' Ampak ob sedmih zvečer je bila čudna svetloba, dejansko bi mi sončna očala prav prišla,« pojasnjuje. Kljub temu je s kotičkom očesa na oddaljenosti približno 20 metrov za hip videl roko na površju. Potem je znova izginila. »Vedel sem, da je tako reševanje, brez tal pod nogami, precej neprijetna in nerodna zadeva. V paniki te lahko hitro brcne v želodec, pa gresta oba pod vodo …«
Romč je pograbil obroč in veselce ter se pognal proti kraju, kjer se je nekdo boril za življenje. »Prej sem si nagledal točko, kje približno je potonil. Grem dol pa ven pa spet pod vodo.« Jezerska voda ni bistra, še posebno poleti je motna. Na Velenjskem jezeru se vidi do dna le prvi meter ob obrežju, naprej vlada kraljestvo temine, ki zelo hitro postane globoko.
Utapljajoči se fant na srečo ni bil daleč, odzval se je tudi na dotik vesla: »Butnil sem ga pod vodo, pa se je oprijel. Zvlekel sem ga ven ter mu dal roke na obroč, da ni začel po meni klatiti. Pa pomirjal sem ga: 'Zdaj si v redu, zdaj si pri meni …' In ga prijel tako, da me ni mogel butniti.« Ko sta šla proti obrežju, je prihitel tudi uradni reševalec, a ta je lahko Romču samo čestital za hiter odziv: »Hvala bogu, da sem bil dve minuti pred njim, drugače je vprašanje, ali bi ga reševalec lahko sploh našel, ko bi se potopil.«
Rešeni v šoku
»Tisti dan sem bila na jezeru in tako rekoč videla vse, kar se je zgodilo. Še zdaj me je strah, ker tudi sama nisem dobra plavalka in sem tako kot sto drugih ljudi, ki smo bili na plaži, le nemo opazovala vse skupaj. Še dobro, da sta Romč, ki je bil v bližini, in reševalec dobro reagirala, da se je vse končalo dobro. Je pa skrb vzbujajoče to, da se je poleg reševalca le ena oseba odločila pomagati,« je na spletni strani velenje.com dogodke podoživljala uporabnica z imenom Simona. Dogodek je dal Šalečanom misliti: »To, da človek pomaga sočloveku, bi moralo biti samoumevno, ne herojsko. Včeraj sta recimo dva, ki sta ubila človeka v prometni nesreči, dobesedno zbežala s kraja nesreče, ne da bi pomagala. In tega je vedno več. Zelo skrb vzbujajoče,« je razglabljal uporabnik z vzdevkom Umetnik.
Po prihodu na obrežje je bil rešeni najstnik, po Romčevi oceni star okoli 15 let, v šoku: »Bilo pa mu je tudi nerodno, ker so ga vsi gledali, pa je samo v tla buljil. Vsi so rinili v njega, da sem jih odganjal.« Pazil je nanj, da ne bi omedlel, napovedal mu je bruhanje zaradi vode in glavobol zaradi pritiska. Pravega razloga, zakaj se je začel fant po skoku in nekaj preplavanih metrih utapljati, Romč ne pozna: »Mogoče je bil kak krč, morda je spil vodo in je začel kašljati, takrat ti voda takoj pobere energijo iz telesa,« razmišlja. Je pa vesel, da se reševanja ni lotil kdo drug: »Bolje, da sem enega ven rešil, kot pa da bi moral dva,« je odkrit.
To ni bilo njegovo prvo reševanje, a pravi, da ob bazenih ni takih težav: »Tam je vzrok bolj sončarica, edino z eno punčko je bil bolj konkreten primer reševanja.« Rešeni fant se Romču ni oglasil, res pa je, da je bil naš heroj vmes na morju. A kot pravi Encijan z velenjskega debatnega foruma za njihovega reševalca brez licence: »Romča je treba pohvaliti, zasluži si. Tudi zato, ker je takšnih ljudi zelo malo. Mogoče jih bo kdaj več.«