NAPAKA?

Roka mu je gnila pod mavcem

Objavljeno 23. november 2014 22.34 | Posodobljeno 23. november 2014 22.36 | Piše: Aleksander Brudar

Franci Mehle trdi, da bi mu zaradi nestrokovnega zdravljenja na UKC Ljubljana skoraj zgnil del roke.

LJUBLJANA – Po več kot letu in pol od začetka pravdne zadeve, v kateri 55-letni Franci Mehle od UKC Ljubljana zahteva 52.000 evrov odškodnine zaradi nestrokovnega zdravljenja njegove roke, se je sojenje z zaslišanjem izvedenca medicinske stroke Benjamina Kavčiča včeraj končalo. Kakšna bo odločitev sodnice Tatjane Turk Pilič, bo znano v roku enega meseca, že zdaj pa je jasno, da je pred težko odločitvijo. Obe strani si namreč Kavčičevo izvedensko mnenje razlagata po svoje, tudi po včerajšnjem zaslišanju, ko je izvedenec med drugim dejal, da bi dekubitus na pregibu Mehletove roke, ki je bila zaradi poškodbe odeta v mavec, lahko začel nastajati od enega do dveh tednov pred odstranitvijo mavca.

Spomnimo, da si je Mehle roko zlomil 3. decembra 2006 in da so mu po rentgenskem slikanju naravnali zlomljeno nadlaket, namestili mavčno oblogo in mu pred odhodom domov naročili, naj takoj pride nazaj, če bo imel hujše bolečine. Ker so bile te iz dneva v dan bolj neznosne, je 7. decembra prišel na urgenco in zdravnikom povedal, da so bolečine hude in da ga zelo srbi v pregibu komolca. »Tako je žgalo, da niti tablete niso pomagale,« je dejal. Zaradi bolečin in smradu, ki se je takrat širil izpod mavca, je nato še večkrat obiskal zdravnike, a mu ti nikakor niso hoteli zamenjati mavca. »Že orng je zaudarjalo, zelo je bolelo in nisem mogel spati. Lahko sem razgibaval samo prste leve roke,« je opisal in razložil, da je imel v mavcu ves zgornji del trupa razen desne roke. Ko pa so mu 12. februarja 2007 mavec odstranili, so pod mavčno oblogo odkrili gnitje. »Pogledal sem odprto rano, bil sem šokiran. Najprej sem vprašal, ali mi bodo roko odrezali. Videla se je kost pod rano,« se je na eni od obravnav spominjal Mehle.

Izvedenec Kavčič je včeraj glede smradu povedal, da se po tako obsežnem mavcu vedno razvije neprijeten vonj in da so zdravniki nanj pozorni, a zaradi tega mavca ne odstranjujejo. »Gips moramo odstraniti, ko ima pacient bolečine, vročino in nevrološke izpade, ko ne more premikati prstov,« je pojasnil. »Prehod od neprijetnega vonja v smrad bi težko definiral,« je povedal in dodal, da je zelo neprijeten vonj značilen, ko je vnetje že zelo napredovalo.

Po mnenju Mehletovega pooblaščenca Davida Sluge je tako iz izvedenskega mnenja razvidno, da pri njegovem klientu poškodbe ne bi nastale, če bi bil mavec odstranjen 24. januarja 2007 ali 7. februarja 2007, ko je bil Mehle na kliniki, »torej znotraj eno- do dvotedenskega roka, ki ga omenja izvedenec«. Povedal je še, da je bil smrad dekubitusa takšen, da ga strokovno podkovan zdravnik ne bi smel spregledati. Nasprotno pa je menila pooblaščenka UKC Ljubljana Helena Carlevaris Rožič, ki je povedala, da tovrstne navedbe tožnikovega pooblaščenca izvedensko mnenje ne potrjuje, saj je Kavčič »nedvoumno pojasnil, da je zdravstveno osebje tožnika zdravilo v skladu s pravili medicinske stroke«. 

Deli s prijatelji