TRBOVLJE – »Zavedam se, da nič ne bo oživilo mojih dveh sončkov, mojih dveh angelčkov,« z objokanimi očmi pripoveduje Kristina Grebenc, ki se ji je 11. januarja letos življenje za vselej spremenilo. Tistega dne je namreč izvedela, da njenima dvojčkoma Aleksu in Luki, ki ju je 38 tednov nosila pod srcem, nikoli ne bo usojeno, da bi ugledala luč sveta. »Če ju že nisem mogla obvarovati pred smrtjo, je moja naloga to, da zanju poiščem pravico. Poleg tega bi s tem rada opozorila vse bodoče mamice, da ne smejo vedno slepo zaupati zdravnikom. Nikomur namreč ne privoščim kalvarije, ki jo moram prestajati jaz,« je odločena.
Izrekli ji niso niti sožalja
O Kristini Grebenc smo v Slovenskih novicah prvič pisali 16. januarja letos, le nekaj dni po tem, ko se je zgodila največja tragedija, ki lahko doleti sleherno mamo. »Nosečnost je potekala v redu, vsi izvidi so bili okej,« se v solzah spominja. »Po zadnjem ultrazvoku, ki so mi ga naredili v trboveljski porodnišnici okoli novega leta, so mi izdali napotnico, naj pridem na carski rez v petek, 15. januarja. A v porodnišnici sem se oglasila že pet dni prej, v ponedeljek, 11. januarja. Skrbelo me je namreč, ker svojih otrok v trebuhu kar naenkrat nisem več čutila.«
Zgodilo se je najhujše: »Ko so me sprejeli in naredili CTG-pregled, so ugotovili, da sta oba moja sinova mrtva,« pove in za hip obmolkne: »Sploh ne znam povedati, kaj sem tisti trenutek občutila. V porodnišnico sem prišla z oblačilci, kapico, copatki... Vse sem imela pripravljeno, vse po dvoje. Tako strašne novice si nisem znala predstavljati niti v najhujši nočni mori!« Trboveljsko zdravniško ekipo je prosila, ali lahko porodnišnico zapusti in pride rodit naslednji dan: »Tisti dan je bilo vsega preveč, nisem zmogla, moje telo ni zmoglo.«
Naslednji dan, v torek, 11. januarja, je v hudih mukah rodila mrtva sinova, ki sta ju s partnerjem Simonom poimenovala Aleks in Luka. »Po prvem šoku so se v meni seveda začela porajati vprašanja – zakaj? Zakaj sta morala moja sinova umreti? Zakaj, če sem se pa še nekaj dni prej tako veselila dneva, ko bom prvič zaslišala njun jok? Zakaj moja starejša hči ni postala ponosna sestrica? Zakaj?« se žalostno sprašuje, a odgovorov ni. »Ne le da nihče od zdravnikov noče prevzeti odgovornosti, še sožalja mi niso izrekli. To je najmanj, kar sem pričakovala od njih!«
Umrla zaradi premajhne posteljice
Kot je pokazala obdukcija, sta Kristinina sinova umrla zaradi premajhne posteljice: »Dvojčka sta namreč rasla v le eni posteljici, in kot zdaj berem na spletu, je za takšne nosečnosti običajno, da se končajo pri 35. oziroma najpozneje v 37. tednu. Zakaj so mene naročili šele 15. januarja, ko sem bila že v 38. tednu nosečnosti, mi zdaj ne zna pojasniti nihče,« se jezi Trboveljčanka.
»Ravno zato sem se odločila, da grem v tožbo: ker verjamem, da bi danes lahko imela dva zdrava sinova, namesto tega pa le hodim prižigat svečke na njun grobek. Svojo zgodbo bom javnosti pripovedovala vedno znova in znova. Mame morajo vedeti, da presoja zdravnikov ni vedno pravilna in da se morajo o svojem stanju vselej tudi same izobraževati. Če bi jaz prej vedela, da je za mojo nosečnost običajno, da se konča približno mesec pred predvidenim rokom, bi še bolj vztrajala, naj porod steče hitreje. Zdravnikom sem povedala, da že komaj hodim, ker sta otroka v mojem trebuhu tako velika – ob rojstvu je vsak tehtal po tri kilograme, torej sem skupaj v eni posteljici nosila kar šest kilogramov. A poslušal me ni nihče!«
Trboveljski porodničar dr. Miroslav Jurca nam je že januarja pojasnjeval, da je bila nosečnost Kristine Grebenc rizična: »Predzadnji ultrazvok sem delal nekaj dni pred novim letom. Baje sem rekel, da je treba to nosečnost končati. Naša kolegica, ki je delala ultrazvok, je pisno priporočila carski rez in jo naročila 15. januarja.« Poudaril je tudi, da Grebenčeva ni bila njihova pacientka: »Pri nas ni bila hospitalizirana, razen ob torkovem porodu, da smo dokončali nesrečno nosečnost. Prej je prišla in odšla domov. Če bi dobili napotnico s pooblastilom, da gre pacientka v našo oskrbo, bi jo zdravili pri nas.« O tem, da bi se morala nosečnost končati vsaj teden dni prej, pa: »S tem se strinjam. Kdo bi bil pa tisti, ki bi rekel, da bi morali končati..., tega ni bilo, mi te odločitve nismo mogli sprejeti.«
Porodnišnica še ni poslala dokumentacije Kot nam je pojasnila Kristina Grebenc, njen odvetnik zdaj čaka, da mu porodnišnica Trbovlje predloži vso dokumentacijo, brez katere se postopek na sodišču sploh ne more začeti. A v petih mesecih jim do danes tega še ni uspelo poslati. Ko smo jih vprašali, ali to drži, smo – podobno kot žalujoča mamica – ostali brez odgovorov. V zvezi s primerom pokojnih dvojčkov so dejali le: »Medijem je bila že posredovana izjava za javnost v zvezi s primerom Grebenc. Prosim, da naše odgovore preverite pri vaših kolegih.« |
