KOČEVJE – »V dveh, treh dneh sta v Rinži poginili kakšni dve toni rib,« je statistično grozljiv Tomaž Arko, predsednik Ribiške družine Kočevje, ko opisuje pogin na začetku avgusta. Podobne katastrofe se v tej počasni in mirni ponikalnici dogajajo skorajda vsako leto. Če je vreme res vroče, se edina kraška reka na Kočevskem sredi leta spremeni v mlakužo, ki je prerasla z lokvanji. In včasih tudi smrdi.
Ščukarska voda
»Rinža je problematična,« se strinja kočevski podžupan Roman Hrovat, ki si tako kot večina prebivalcev Kočevske želi, da bi skozi mesto rekla reka, ki bi bila ljudem v ponos. Tako pa je poleti običajno vir nezadovoljstva. Pred šestimi leti je bila umazana tudi na pogled, ko je cvetela alga račja zel, ki se je prenamnožila. Običajno pa je Rinža prekrita z rumenimi blatniki, lokvanji, ki so značilni za stoječe in počasne vode. Letos so se zaradi ugodnih vremenskih razmer spet razširili in prekrili gladino reke skorajda v celoti.
Rastline so sicer koristne za bogat ribji živelj, ki živi v tej vodi. Rinža je znana kot ščukarska voda, v njej živijo še smuči, krapi, amurji, boleni, linji, kleni, rdečeperke, ostriži in globočki, v izvirnem delu pa tudi potočne postrvi in lipani. Ribe se med bogatim rastlinjem skrivajo in hranijo. Problem pa nastane, ko je tega rastlinja preveč in ponoči, ko ne more delati fotosinteze, iz vode jemlje kisik, hkrati pa med gnitjem vodo, ki je že tako revna s kisikom, še bolj osiromaši.
Ta problem opažajo tudi na Agenciji RS za okolje, kjer analizirajo stanje voda. Za obdobje med letoma 2009 in 2013 so za Rinžo ugotovili, da je kemijsko stanje dobro. Ekološko stanje, ki je razdeljeno na pet razredov, pa je bilo v tem obdobju zmerno, torej tako, da bi ga država morala popraviti: »Kot glavna problema v Rinži smo prepoznali obremenitev reke s hranilnimi snovmi (ocena na podlagi kremenastih alg in vodnega rastlinja) in obremenitev z organskimi snovmi (ocena na podlagi združbe vodnih nevretenčarjev).« Preprosto povedano: problematični sta rastlinje v vodi in onesnaženje iz gospodinjstva ter industrije.
Problemov je več
To, da je Rinža taka, kot je, je posledica več dejavnikov, pravi Hrovat. V toplem vremenu se prenamnoži rastlinje, voda ima manj kisika, nekaj dodata kanalizacija, ki je še tu in tam speljana v Rinžo, ter slabo domišljen jez. Leta 2007 so obnovili jez tako, da se viški vode pretakajo le z vrha, ne pa tudi z dna. Za jezom zastaja mulj, ki se je včasih splahnil z odprtjem jezu. »To, da so razmere v Rinži take, kot so, je tudi posledica vremenskih razmer, pri čemer ni problem toplo vreme, temveč spremembe vremena,« razloži Hrovat.
Včasih je bila košnja Rinže običajna, pravijo domačini. Občasno so strugo izpraznili in odstranili korenine lokvanjev. Toda ob zadnjem takem dogodku, ko so obnavljali zapornice, korenin rumenega blatnika niso odstranili in se je rastlinje kmalu spet razrastlo. Čeprav je bil čas za to idealen, za to ni bilo denarja.
Tako kot ni bilo denarja niti za redno košnjo, ki so jo po daljšem času ponovili šele lani, ko je bilo lokvanjev res veliko. Pred enim mesecem so akcijo ponovili in posebej za to prirejen stroj je pokosil lokvanje do globine 1,6 metra. Toda košnja je bila izpeljana v neprimernem času, saj se je rastlinje v pregreti vodi le še bolj razbohotilo in verjetno še s kakšnim dodatnim vzrokom pripeljalo do pogina rib. Zato so se na občini Kočevje odločili še za eno košnjo, ki so jo končali prejšnji teden in s katero naj bi zavrli rast rumenega blatnika in s tem zmanjšali razpadanje odmrlih delov rastlin.
Zagotoviti zrak v vodo
Začasna je tudi namestitev vodometa. Rinža je lani postala ena redkih rek v Sloveniji, ki teh naprav nimajo nameščenih zaradi lepote ali da bi zabavali obiskovalce in domačine, temveč v reko tako dovajajo kisik. To želijo še pospešiti z aeratorjem, ki so ga namestili pred kratkim. Projekt je pilotni in menda za strokovnjake velik izziv.
»Vse to so kratkoročni ukrepi,« pravi Roman Hrovat, ki upa, da bo vsem, ki bi morali skrbeti za Rinžo – od upravljavca Hidrotehnika do Arsa in drugih – uspelo najti dolgoročno rešitev: »Dogovarjamo se, da bi drugo leto rečno strugo izpraznili od mosta v Gaju do zapornic in bi sanirali podporne zidove ob cerkvi ter odstranili mulj in korenine lokvanjev.« To bi bil, po ocenah, poseg, vreden 200.000 evrov.
Hkrati iščejo rešitev, ki bi bila sprejemljiva še bolj dolgoročno in bi omogočila, da bi Rinža, ki teče skozi središče Kočevja, postala ponos prebivalcev te gozdnate deželice. Pa tudi na Arsu pravijo, da je to poseben, presihajoči tip reke, ki je na krasu še toliko večji zaklad.