ODPRTJE GRADU

Rihemberški 
grad bodo odprli za obiskovalce

Objavljeno 15. september 2016 09.00 | Posodobljeno 15. september 2016 09.00 | Piše: Vladimir Jerman

Že v prihodnjih dneh bodo na Rihemberku urejali varne poti.

Grad Rihemberk z braniške strani. Foto: Igor Mali

BRANIK – Kar smo zapisali v naslovu, so nam povedali vodja projektne pisarne Andreja Trojar Lapanja, načelnica oddelka za družbene dejavnosti, magistra Marinka Saksida, in vodja županovega kabineta Andrej Markočič, vsi iz Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju MONG). Novica je tembolj spodbudna, ker jo prinaša novi lastnik – po dolgoletnem anemičnem propadanju gradu, ko je bil v lasti države.

Z države na občino

Kamniti grad Rihemberk na 203 metre visokem gričku, ki moli iz severovzhodnega roba Komenskega Krasa, uvrščajo med najstarejše, največje in najlepše gradove na Primorskem. Ni prva zgradba na tej slikoviti in obenem strateški legi, že v starejši železni dobi je tam stalo gradišče. V jedru peterokotne utrdbe dominira mogočen valjasti 27 metrov visoki gotski stolp iz 13. stoletja. Ob njem zreta na osrednje dvorišče z vodnjakom gotska grajska kapela z ene in baročni palacij z druge strani. Med prvo svetovno vojno so na gradu uredili lazaret. Med drugo so julija 1944 partizani napadli tam nastanjeno domobransko postojanko. Grad in dvorec pod njim so požgali in minirali, zublji so pogoltnili bogato opremo z arhivi vred.

1400 kvadratov prostorov

Vsa grajska poslopja obsegajo okrog 1400 kvadratnih metrov površin, ki so lahko še uporabne, kar je glede na grajsko celoto sicer sorazmerno majhen delež. Grad z (zaraščenim) vrtom in neposredno okolico je dediščina izjemnega pomena, »vendar sta ga slabo upravljanje brez dolgoročne strategije prenove ter odrinjenost lokalne skupnosti od odločanja pripeljala v nevzdržno stanje«.

Takoj po koncu vojne je grad začela obnavljati že zavezniška vojaška uprava cone B, po priključitvi Primorske je bil nacionaliziran. Obnova je obstala, ker je zanjo zmanjkalo denarja. Pred časom se je obnove lotil zasebni najemnik, ki pa je zaradi stroškov – vreče brez dna – odnehal.

Oktobra 1999 je bil grad Rihemberk razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Nekaj časa so v njem potekale prireditve, med njimi srednjeveški dan, ki je bil lepo obiskan.

Zavoljo krušljivih zidov, ki so ogrožali varnost obiskovalcev, so grad zaprli. In zaprt je še zdaj.

Precej nejevolje je pred leti vzbudilo ministrstvo za kulturo, ko ga je uvrstilo na seznam gradov, namenjenih za prodajo. Kupca ni bilo. Je pa MONG, KS Branik spada k njej, izkazala zanimanje, da bi lastništvo gradu prenesli nanjo.

Marinka Saksida je povedala: »Vlada Republike Slovenije in Mestna občina Nova Gorica sta v letu 2013 podpisali Pogodbo o neodplačnem prenosu spomenika državnega pomena gradu Branik-Rihemberk (EŠD 40) z države na občino, pri čemer je bil jasno izražen obojestranski interes, da se ga obnovi ter s tem prepreči nadaljnje propadanje. Sklenjena pogodba in aneksi Mestno občino Nova Gorica zavezujejo, da je rok za začetek izvajanja prenove 5 let od podpisa pogodbe ter rok za začetek uporabe nepremičnine 10 let.«

Zahtevne dokumentacsijske priprave

MONG se je obvezala, da bivšemu najemniku povrne dotedanja vlaganja v objekt, kar je tudi storila: »S proračunskimi sredstvi občine v višini nad 100.000 evrov so bile v obdobju 2013–2015 izvedene tudi številne druge aktivnosti ter bila pridobljena naslednja dokumentacija: geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije, načrt arhitekture obstoječega stanja, izvedba delavnice s strokovno in zainteresirano javnostjo za pripravo idejne zasnove za revitalizacijo gradu Rihemberk, poročilo o stanju netopirjev in njihovih habitatov na gradu Rihemberk z vsemi dotedanjimi študijami, prostorski model gradu, elaborat za ogled gradu, novelacija Projekta revitalizacije gradu Rihemberk, idejna zasnova arhitekture z zasnovo elektro in strojnih inštalacij ter komunalnih naprav za prenovo gradu. Projekt revitalizacije gradu Rihemberk je vključen v Načrt razvojnih programov MONG 2016–2019, izdelan je tudi dokument identifikacije investicijskega projekta za celotno prenovo.«

Grajski prebivalci

V strokovnih podlagah za vzpostavljanje omrežja Nature 2000 so za kolonije netopirjev, ki živijo v gradu, okoljevarstveniki zahtevali najstrožje varstvene ukrepe in prilagoditev prenove njihovemu življenjskemu ciklu. Prav zaradi ščitenja kotišč netopirjev je leta 2003 inšpektorica ustavila tedanja dela na gradu. Zanje bodo ob napovedani prihodnji grajski prenovi, kot so nam zagotovili predstavniki mestne občine, zagotovili prostore, kjer bodo lahko nemoteni živeli še naprej. 

Zavod za varstvo kulturne dediščine so zaprosili za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, naročili izdelavo konservatorskega načrta in opravili še druge naloge, med njimi: »V letu 2016 smo pridobili sredstva na programu Centralna Evropa, in sicer so predvidene aktivnosti usmerjene v pripravo konservatorskega programa in delne projektne dokumentacije, pripravo programa preveritve in vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva ter pripravo revitalizacijskega programa same lokacije gradu Branik.«

Ker je zanimanje za grad izjemno, postopki pa so pač dolgotrajni, ga želijo odpreti za javnost še pred začetkom celovite prenove: »Za ta namen imamo v proračunu občine za leto 2016 zagotovljena sredstva. (...) Načrtovano je, da del objekta obnovimo in v prostorih uredimo informacijsko točko območij Nature 2000 v Vipavski dolini. S tem bomo akterji z različnih področij skupaj izjemno prispevali k povezovanju kulturne dediščine z naravnimi vrednotami ter integracijo objekta v aktivnosti različnih deležnikov.«

Prednost gre varnosti

Andreja Trojar Lapanja je dodala, da bo MONG z denarjem iz proračuna še letos izvedla »ureditev objekta gradu in okolice za možnost varnega ogleda gradu, in sicer bodo urejene varne poti, zavarovana nevarna območja z varovalnimi nadstreški ter odstranjenim kamenjem, urejen varen dostop v stolp, očiščene površine v objektu, opravljena košnja in odstranitev rastja na zidovih ter v okolici gradu in na vrtu«.

Glede vsebine informativne točke v podhodu vhodnega dela aktivno sodelujejo z Goriškim muzejem. Ogledi gradu bodo vodeni, pri čemer bodo sodelovali z lokalnim turističnim društvom.

V okviru transnacionalnega programa Interreg Central Europe pri projektu Restaura kot partner sodeluje tudi MONG: »Celotna vrednost projekta je 2,096.281,50 evra, delež Mestne občine Nova Gorica pa je 204.960 evrov. Projekt je namenjen valorizaciji kulturne dediščine na celotnem območju občine, s poudarkom na revitalizaciji gradu Rihemberk. V tem svežnju bo MONG izdelala projektno dokumentacijo, pripravila revitalizacijski načrt in oblikovala promocijske vsebine z namenom povečanja atraktivnosti gradu Rihemberk za zasebne investitorje v okviru javno-zasebnega partnerstva.« Seveda pozorno spremljajo, če se bodo pojavile nove možnosti, kjer bi se lahko potegovali za sodelovanje pri obnavljanju gradu Rihemberk.

Deli s prijatelji