Do ribnika Steska, ki spada v kraj Studence pri Ponikvi in občino Žalec, lahko pridete iz več smeri. Ta biser narave boste najlažje našli, če se peljete po magistralni cesti, ki povezuje Celje z Velenjem ali obratno. Če se pripeljete po avtocesti, zapeljite z nje na izvozu Arja vas in nato proti Velenju mimo kamnoloma v Veliki Pirešici do odcepa za Ponikvo in Šentilj. Po dveh kilometrih pri reklamnem kozolčku z napisom Ribnik Steska Cokan zavijte levo in po 800 metrih boste na cilju. To velja tudi za tiste, ki se pripeljejo po cesti iz smeri Velenja mimo Vinske Gore ter odcepa za Dobrno.
Voda, ki priteka v ribnik okoli 200 metrov višje iz Steske jame, je izvirska, izjemno čista in hladna. Poleti in pozimi ima devet stopinj Celzija. Ribnik Steska sestavljata dva, manjši in večji. V manjšem gojijo postrvi in je namenjen gostom, ki hočejo sami naloviti ribe in si popestriti piknike doma ali kje drugje. Večji je primeren za športni ribolov, v njem je več vrst rib – krapi, kleni, amurji, ploščiči, linji, tolstolobiki in še nekaj manjših, kot so rdečeperka, rdečeoka, podust in ostriž.
Za lovljenje postrvi v manjšem ribniku posodijo bambusovo palico, vedro in vabo. Vsako ulovljeno postrv je treba dati v vedro, ne smete pa jih metati nazaj v ribnik, ampak so namenjene kulinaričnim užitkom.
Začetki segajo v leto 1998
»Naša kuhinja ponuja odlične pečene postrvi s prilogo, dimljene postrvi, namaze iz slednjih in jagnjetino. Lahko si privoščite file krapa, za sladico pa domač borovničev zavitek. K temu spadajo domače ribiško pivo in različna vina,« pravita Eva Vršnik in Ivo Cokan, ki sta z očetom Ivanom gonilni sili za uspešno delovanje njihove dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je registrirana v sklopu ribogojstva in pridelave rib.
Začetki segajo v leto 1998, ko so se odločili, da izkoristijo naravno danost izvirske vode in jo uporabijo za ribogojstvo. Naredili so dva pretočna ribnika ter nekaj potrebne infrastrukture.
Obiskovalci se lahko sprostijo med gozdovi in travniki, ki obdajajo ribnik. Lahko se napotijo do Steske jame, znano točko Ponikovskega krasa. Ta ima okoli 40 km2 površine na nadmorski višini od 470 do 560 metrov in na zahodu meji na porečje Savinje in Goro Oljko, na severu poteka meja približno na črti Gora Oljka–Arnače–Topolovec–Jezeričan. Na vzhodu se končuje z dolino Pirešice, na jugu pa na črti Velika Pirešica–Sv. Jedrt–Založe–Polzela. Kras sestavljajo večinoma triasni apnenci in dolomiti, v katerih je razvit osrednji del planote okoli naselja Ponikva. Planota je razrezana s tesnimi dolinami, po katerih tečejo potoki Ponikvica, Peklenščica, Kalski potok in drugi, katerih značilnost je, da vsi tečejo proti jugu, njihovi izviri pa so na severnem robu.
Od leta 1998 je ozemlje Ponikovskega krasa zavarovano kot krajinski park z naravnimi spomeniki: Bezgečeva jama ali Kamnita hiša, Steska jama, Tajna jama ter območje jame Pekel. Zgornja Steska jama, ki ima majhen vhod in okoli 150 metrov dolžine ter dokaj velike prostore z več dvoranicami, je priljubljena jama za usposabljanje mladih jamarjev preboldskega jamarskega kluba.
