LJUBLJANA – Predzadnji dan minulega leta je Statistični urad Republike Slovenije (Surs) objavil podatke o izdatkih slovenske države po namenih za leto 2013. Četudi je država predlani še največ denarja, kar 18,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), namenila za socialno zaščito – izdatke za področje družine in otrok je znižala za 4,7 odstotka, izdatke za druge oblike socialne izključenosti pa celo za 6,8 odstotka –, je glavnino denarja, porabljenega za svoje ekonomske dejavnosti (zanje je porabila 14,5 odstotka BDP), namenila za dokapitalizacijo bank. Ja, 3,633 milijarde evrov oziroma kar 10,1 odstotka BDP so slovenski oblastniki v letu 2013 namenili za dokapitalizacijo bank!
Mimogrede, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič je nedavno opozoril, da je slovenska država prispevala tudi približno 1,7 milijarde evrov poroštev za obveznice, ki jih je že (ali jih še bo) v zameno za prenesene slabe bančne terjatve izdala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Dejal je: »Če poroštva za obveznice prištejemo k znesku dokapitalizacije bank, pridemo do 5,3 milijarde evrov za reševanje bank. To pa je že 14,7 odstotka BDP, kar je več, kot so v letu 2013 znašali skupni izdatki za zdravstvo (6,9 odstotka BDP) in izobraževanje (6,5 odstotka BDP). Pravilno ste prebrali: reševanje bank je Slovenijo stalo več, kot so znašali skupni letni izdatki za zdravstvo in izobraževanje.« Izvršni sekretar svobodnih sindikatov je opozoril še na nekaj: da je naša največja državna banka NLB 27. oktobra lani poudarila, da dobiček NLB Skupina v tretjem četrtletju 2014 (po odštetih davkih) znaša kar 47,9 milijona evrov. Zanimivo, poslovni izid NLB Skupine je bil le leto prej, kot temu pravimo, globoko v zelo rdečih številkah: izguba je znašala 293,5 milijona evrov. Toda potem se je država odločila za dokapitalizacijo NLB z 1,551 milijarde evrov (dve tretjini v denarju in eno v tržnih državnih obveznicah) in NLB Skupina se je lahko začela hvaliti z dobičkom. Podobno se je dogajalo tudi v Novi KBM: po zadnjem (nerevidiranem) poročilu o poslovanju Skupine Nove KBM in Nove KBM za obdobje januar–september 2014 je čisti dobiček Nove KBM že znašal 17,9 milijona evrov. Čeprav sta Skupina Nove KBM in NKBM v letu 2013 še poslovali s precejšnjo izgubo. Toda potem je Nova KBM 19. decembra 2013, kot je znano, povečala svoj osnovni kapital za 870 milijonov evrov. Te pa je vplačala, kdo pa drug, Republika Slovenija. Republika Slovenija, kajpak, pomeni slovenski davkoplačevalci. Tisti, ki jim mačehovska država (vlada) odmerja vse manj denarja za zdravstvo in za izobraževanje.
Izguba, državna pomoč, dobiček
Če se zadržimo samo še za hip pri opozorilih Gorana Lukiča: »Komaj eno leto po obisku Božička in dedka Mraza v slovenskih bankah se, torej, banke že hvalijo z visokimi, večdesetmilijonskimi dobički. Hkrati pa po opozorilih strokovne javnosti banke gospodarstvu ponujajo posojila po visokih obrestnih merah in zanje zahtevajo nerealna zavarovanja. Posledično slovenska podjetja raje najemajo posojila v tujini.«
Sindikati se poleg tega tudi upravičeno sprašujejo, ali se bo država zdaj vendarle odločila za družbeno socializacijo dobičkov državnih bank. Glede na to, da se je že nekajkrat tako velikodušno odločila za družbeno socializacijo izgub državnih bank in je te še vedno doslej povsem brez sramu reševala z milijardami slovenskih davkoplačevalcev.
Še pred nečim si ne bi smeli zatiskati oči: pred kopico indicev o skrb vzbujajoči vlogi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Prav je, da se še enkrat spomnimo, da je celo Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) DUTB bank razglasil za novi model ropanja slovenske države. Ifimes je v svoji študijski analizi več kot pomenljivo zapisal: »Ali je slovenska država res potrebovala in ali potrebuje posrednika pri odpisu in prenosu slabih terjatev? Po osamosvojitvi Slovenije je del družbenih elit oropal državo, zdaj pa država ropa sama sebe. To je treba ustaviti!«
Ali glede na povedano res lahko verjamemo oblastnikom, ko nas tolažijo, da država ne bo več z dokapitalizacijo in izdajo obveznic reševala NLB in NKBM in njunih hčerinskih bank? Če vemo, da podobno reševanje, kot sta ga bili deležni NLB in NKBM, v novem letu čaka še Abanko in Banko Celje, ki naj bi se združili najpozneje do začetka leta 2016? Ne, politika ne more zanikati, da bosta tudi ti dve po prenosu slabih terjatev na DUTB morali nadaljevati čiščenje bilanc in optimizirati svoje delo, pa »preudarna presoja tveganj in krepitev osnovnega poslanstva«. Brez skrbi, če jima bo država pomagala, se bosta Abanka in Banka Celje še pred združitvijo lahko pohvalili z dobičkom.
Cerar zaspal
Predsednica ZaAB mag. Alenka Bratušek, ki je vlado vodila pred zdajšnjim premierjem dr. Mirom Cerarjem, je tik pred koncem minulega leta izrekla razmeroma ostro kritiko njegovi vladi. Dejala je, da prvih sto dni Cerarjeve vlade pomeni predvsem zamujeno, zapravljeno priložnost, saj bi Cerarjevo moštvo že lahko pripravilo konkretne protikrizne ukrepe in spodbudilo gospodarsko rast: »Zdajšnja koalicija je vlado prevzela pri triodstotni gospodarski rasti. S takšnim delom, kakršno je pokazala doslej, pa te rasti ne bo mogla ohraniti.« Neverjetno, ja, celo Bratuškova meni, da bi se morala Cerarjeva vlada končno zbuditi in začeti resno delati.
