LJUBLJANA – »Iz Slovenije ni še nobenih opažanj, ki bi bila podkrepljena z dokazi. Že v preteklosti so se sicer pojavile domneve o opažanjih azijskih sršenov v Sloveniji, vendar se je nato vedno izkazalo, da gre za evropskega sršena,« pravi dr. Danilo Bevk iz Nacionalnega inštituta za biologijo.
Zanima nas, kolikšna je sploh verjetnost, da tako bitje biva v Sloveniji.
»Zelo majhna. Sršena so v Evropi prvič opazili leta 2004, in sicer v jugozahodni Franciji. Od takrat se je razširil v velik del Francije, leta 2010 so ga opazili na severu Španije, lani pa prvič potrdili gnezdenje tudi v zahodni Italiji. Širi se s hitrostjo do nekaj deset kilometrov na leto, od Slovenije pa je oddaljen še vsaj 500 km, tako da ga k nam verjetno še nekaj let ne bo. Mogoče pa je, da matice k nam zaidejo kot slepi potniki pri transportu. V tem primeru do naselitve lahko pride precej hitreje. Vrsta je sicer toploljubna in bi lahko preživela le v delu Slovenije, ob prihajajočih podnebnih spremembah pa bo lahko uspevala v velikem delu Evrope.«
Kako ga prepoznamo?
»Azijski sršen (Vespa velutina) je v primerjavi z evropskim (Vespa crabro) nekoliko manjši in bolj temen, skoraj v celoti črn. Rumenoranžen je le četrti člen zadka. V medijih se veliko govori o smrtnih žrtvah, ki da jih povzroča v Aziji. A v tem primeru gre za drugo vrsto, in sicer za orjaškega azijskega sršena (Vespa mandarinia), ki je večji od našega sršena, a v Evropi še nikoli ni bil najden.«
Obstaja možnost ali način, da se zaščitimo?
»Vsekakor v strahu pred njim ne smemo zatirati (še) evropskega sršena, saj bi se v tem primeru azijski lahko še bolj nemoteno širil. Druge obrambe pred njim kot odstranjevanje gnezd ni. Ker večinoma gnezdi visoko na drevju, je iskanje in odstranjevanje gnezd zelo težavno, zato se sršen skoraj nemoteno širi. Neposredno za ljudi sicer večje nevarnosti ne predstavlja. Tako kot evropski napade le, če se počuti ogroženega, torej če brani gnezdo. Povzroča pa veliko škodo v čebelarstvu. Žal učinkovite obrambe pred njim še ni.«
Spomnimo, azijski sršen zraste do tri centimetre, ima pa šest milimetrov dolgo želo, s katerim lahko vbrizga velike količine strupa, kar lahko povzroči hudo alergijsko reakcijo, anafilaktični šok, odpoved organov in celo smrt. Privlačijo ga močne barve in vonj človeškega znoja, zato je zlasti agresiven do ljudi, ki tečejo. Nedavno je v Franciji zaradi njegovega pika umrlo šest ljudi, po lanskoletnih podatkih pa je njegov pik na Kitajskem zahteval 40 življenj.
