LJUBLJANA – Prvi nadzornik NLB France Arhar je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela spregovoril tudi o zapletih pri prvem prenosu sredstev na slabo banko. Arhar pravi, da je formula za izračun vrednosti terjatev določena, zato se vprašuje, ali imajo v Bruslju svojo formulo. Upa tudi, da ne obstaja kje želja, da se v Sloveniji stvari odvijejo po ciprskem modelu.
ECB je k formuli dal soglasje
Arhar je glede zapletov pri prenosu prvih terjatev z Nove Ljubljanske banke (NLB) na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) spomnil, da je na podlagi lani sprejetega zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank Slovenija dolgo časa z Evropsko centralno banko (ECB) usklajevala izvedbeno uredbo. »Zdaj naj bi bil glavni problem cena terjatev, a ta uredba vključuje formulo, kako prideš do te cene. K tej formuli je evropska banka dala soglasje,« je dejal nekdanji guverner Banke Slovenije.
Bruseljska formula
Arhar se vprašuje, kako so pri bančnem sistemu dogovorjene stvari med Evropsko komisijo in ECB. Ob tem razume skrb Bruslja z vidika konkurence in pa bojazen, da se v Sloveniji ne bi kaj »šenkalo«, a meni, da bi morala biti ta skrb glede na državno lastništvo na obeh straneh operacije manjša. »Iskreno rečeno; ne vem, ali ima Bruselj še eno, svojo formulo. Ali pa nam bo, pošteno povedano, potem ko bomo kar koli ugotovili, po kateri koli formuli, narekoval, naj znižamo ceno še za 10 odstotkov,« se je vprašal Arhar.
Čigave tihe želje bomo izpolnjevali?
Arhar je stališče komisije strnil z besedami – »Čas ni več zlato, nič hudega ni, če boste to storili kasneje, pomembna je vsebina.«
»In kakšna je zdaj ta vsebina, ki jo zahtevajo od nas, te formule pa še nisem videl. Zdaj ne vem, kdo pije in kdo plača. Resnično ne vem in nimam sogovornika,« je dodal.
Na DUTB sicer po njegovih besedah prenos terjatev z NLB zdaj pričakujejo konec poletja, a tudi oni glede odločitev Bruslja nimajo podrobnejših informacij. Ob tem pa je Arhar izrazil upanje, da v zgodbi ne obstajajo kakšni drugi interesi. »Upam, da ni kje kakšna tiha želja, da bi se tukaj stvari izvajale po ciprskem modelu. Pošteno povedano. Z njihovo pomočjo in s pogojevanjem,« je dejal.
Ne mudi se več
Tudi opozorila Evropske komisije glede uravnoteževanja slovenskih javnih financ Arharja ne presenečajo. Po njegovih besedah takšno ravnanje ni nič posebnega, ko gre za odnos do majhnih članic. »Kadar je dolžnik (pre)velik, je skrb kreditorjev, oni morajo najti rešitve. Če je majhen, lahko od njega zahtevaš vse, kar se spomniš,« je bil oster. Ne preseneča ga niti zahteva po neodvisnem pregledu kakovosti aktive slovenskih bank, saj so to zahtevali tudi v drugih državah. »Se je pa v preteklosti zelo mudilo, zdaj se pa ne mudi in je za vse dovolj časa,« je pripomnil.
Tudi letos nič dobrega
Arhar sicer tudi za letos ne pričakuje »nič dobrega« glede poslovanja slovenskih bank, glavni razlog za to pa vidi v padanju neto obrestnih prihodkov zaradi negativne razlike med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami. »Res se je v zadnjem času upočasnilo poslabševanje aktive bank, a nimamo gospodarske rasti, hkrati se krči bilančna vsota in se bo še krčila, ob tem pa padajo bonitetne ocene države in bank,« je nadaljeval Arhar. Izpostavil je še visoko zadolženost slovenskih bank pri ECB, za okoli štiri milijarde evrov, in pa vse večje davčne obremenitve bank.
Arhar je obžaloval, da je država kot najpomembnejši lastnik tako omahovala s potrebnimi dokapitalizacijami ključnih bank, zaradi česar je ustvarjala nezaupanje in dajala slab vtis tujini. »Odgovoren lastnik se po bančnem zakonu zaveda svoje odgovornosti in reagira brez opomina,« je bil jasen. Tej praksi je treba narediti konec, tudi zaradi po njegovih besedah upravičenega ogorčenja v javnosti.
Ali Arhar podpira Medjo?
Glede svojega poslanstva v NLB je Arhar dejal, da je treba najprej postaviti pravo diagnozo in se seznaniti s stanjem. Glede uprave banke pa je rekel: »Dobri zgledi se morajo začeti na vrhu. Če na vrhu ni zgleda, si vsak po svoje predstavlja pravice.« Na vprašanje, ali torej predsednik uprave Janko Medja uživa njegovo zaupanje, je Arhar odgovoril, da je ena od nalog preverba pogodbe s kadrovsko agencijo Korn Ferry. »Povedal sem, da je velika napaka, da se ta zadeva toliko časa vleče in da je ni rešil že stari nadzorni svet. Ugotoviti moramo, kaj je res, presekati tisto, o čemer se govori, in reči bobu bob,« je dejal. Od uprave je zahteval podatke, a pravi, da še ni videl nobenega papirja.
»Od komisije za revizijo v novem nadzornem svetu smo zahtevali, da vse to korektno in pošteno pregleda in oceni. In da seveda jasno povemo, kakšne posledice sledijo, če stvari ne bi bile v redu,« je povedal. Od uprave pričakuje tudi jasno sliko in projekcije poslovanja ob polletju.
