V SENCI

Reševanje krize 
s senčno vlado?

Objavljeno 18. junij 2013 10.15 | Posodobljeno 18. junij 2013 10.15 | Piše: Jadran Vatovec

NSi svoje politike strokovnjake razglasila za senčne ministre.

Janši se je senčna vlada 2004. sicer obrestovala. Foto: Igor Modic

LJUBLJANA – Opozicijska Nova Slovenija (NSi) je včeraj predstavila svojo vlado v senci. Kot je ob tem poudarila predsednica stranke Ljudmila Novak, ki je, kaj pa drugega, po novem tudi senčna premierka, vlado NSi v senci sestavljajo izkušeni politiki, ki imajo strokovne in vodstvene sposobnosti. Pardon, izkušeni strokovnjaki, ki imajo politične in vodstvene sposobnosti. Kar je konec koncev enako. Če se ne sprenevedamo.

Novakova postala premierka: v senci, na soncu nikoli ne bo

Članica senčne vlade za področje izobraževanja in šport, hkrati pa tudi predsednica strankinega strokovnega odbora za isto področje, je namreč postala nekdanja državna sekretarka ministrstva za šolstvo in kandidatka za evropsko poslanko Alenka Šverc, članica senčne vlade za področje pravosodja, hkrati pa tudi predsednica strankinega strokovnega odbora za pravosodje, je nekdanja ministrica in poslanka Mojca Kucler Dolinar, član vlade v senci za področje obrambe je nekdanji minister, podpredsednik stranke Aleš Hojs, član vlade v senci za področje notranjih zadev in javne uprave je vodja poslanske skupine in podpredsednik stranke Matej Tonin, članica vlade v senci, pristojna za področje kmetijstva in okolja, je namestnica vodje poslanske skupine in podpredsednica stranke Iva Dimic itn.

Kdo v Sloveniji v tem hipu sploh še potrebuje vlade v senci in zakaj? V redu, predsednica NSi pravi, da želijo kot stranka več pozornosti tvorno nameniti spodbujanju gospodarstva, da se prav tako zavedajo, da so v Sloveniji danes precejšen problem administrativne ovire. In? Za to dvoje ne potrebujemo prav nobene vlade v senci. Stranke bi lahko spodbujanje gospodarstva in odpravo administrativnih ovir uspešno zagovarjale tudi brez ustanavljanja senčnih vlad. Žal pa so vodstva slovenskih političnih strank še najuspešnejša v burlesknih vlogah. Kot za premagovanje (reševanje) krize ne potrebujemo referendumov, izrednih parlamentarnih zasedanj in parlamentarnih preiskovalnih komisij, kot za zagotovitev boljših razmer v sodstvu ne potrebujemo burlesknih zavez, ki jih skleneta vrh izvršilne veje oblasti in vodstvo sodne veje oblasti, enako ne potrebujemo niti nobene vlade v senci. Slovenski »kokoši« v tem hipu teče vodo v grlo, ker pa nismo več leta 1995 niti žal leta 2005, bi morali politične stranke in njihovi predstavniki nemudoma nehati uprizarjati cirkuške predstave, ki so že dolgo le same sebi namen. Bo že res, da je bila tudi Janševa vlada v senci iz leta 2004 najbrž (vsaj deloma) zaslužna za zmago SDS na državnozborskih volitvah 2004, vendar pa zdajšnje vlade NSi v senci s tem zagotovo ni mogoče opravičevati.

V senci spuščajo meglo

Prvak Pozitivne Slovenije Zoran Janković se je marca lani – potem ko mu v prvem poskusu ni uspelo sestaviti vladne koalicije – odločil, da se bo odrekel poslanskemu mandatu in na predčasnih nadomestnih volitvah znova kandidiral za župana glavnega mesta, sočasno pa ustanovil tudi svojo vlado v senci. Janković je takrat ustanovitev senčne vlade utemeljeval s podobnimi argumenti, kot jih danes navaja vodstvo NSi. No, nazadnje smo znova (kot pri vseh drugih vladah v senci) spoznali, da je šlo le za političnomarketinško spuščanje megle. Pri ustanavljanju senčnih vlad gre predvsem za strankarsko spuščanje megle, ki ga država in državljani prav gotovo ne potrebujemo.

 

Deli s prijatelji