DOLENJA DOBRAVA – »Cesta, ki je bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zgrajena v duhu bratstva in enotnosti, nas danes namesto združuje ločuje.« Tako krajani Dolenje Dobrave, zaselka z nekaj več kot 60 prebivalci tik ob nekdanji hitri cesti H1 – ta je bila vse do zgraditve avtoceste mimo Trebnjega leta 2010 glavna prometna žila med Ljubljano, Novim mestom in vse tja do Zagreba –, strnejo težave, ki jim jih povzroča izjemno slaba cestna povezana do kraja. Do njega je mogoče uradno in tudi po nareku satelitske navigacije priti le po eni prometnici, ki se razcepi od ceste mimo Lukoveka (ta poteka vzporedno s hitro cesto H1) in gre skozi podvoz pod H1. In prav ta, leta 1960 zgrajeni podvoz, ki je danes visok vsega skupaj 2,8 metra (po prepričanju krajanov pa bi moral meriti 4,20 metra), je srž problema. »Upamo, da pri nas nikoli ne bo požara,« zbran v družbi domačinov, precej zaskrbljenih in hkrati jeznih na državo, pravi Marjan Marn, ki se v kraju ukvarja s kmetijstvom. Podvoz je namreč tako nizek, da skozenj ne more zapeljati ne gasilsko ne reševalno vozilo. Marn ga ne more uporabiti niti, ko se na njivo odpravi z večjim traktorjem s priključki.
Da bi vsaj nekoliko rešili težavo, so leta 1995 vzporedno s hitro cesto zgradili makadamsko povezavo od podvoza pa vse do približno 700 metrov oddaljenega nadvoza Jezero. Če tega ne bi storili, bi lahko kar zaprli kmetije in delavnice, saj, kot nam je povedal Ivan Urbič, ki med drugim opravlja prevoze gradbenega materiala z dvigalom in izdelovanjem cementnih izdelkov, do strank sploh ne bi mogel priti. Polega tega bi bili ob hujših deževjih, ko voda v celoti poplavi podvoz, odrezani od sveta.
Otroci v šolo čez nevaren most
A tudi ta cesta še ne reši vseh težav. Ko se priključi na asfaltirano, ki pride iz kraja Jezero in gre desno proti Trebnjemu, tako Jezerjani kot Dolenjedobravčani naletijo na novo težavo – nadvoz Jezero. Ta je v izjemno slabem stanju, saj je njegova ograja tako prerjavela, da jo je na enem koncu mogoče pregibati, zelo poškodovana je tudi mostna konstrukcija, vsak obiskovalec pa lahko zelo hitro opazi zelo ozko cestišče. Da je most nevaren za otroke, ki morajo pešačiti po njem, ko gredo v šolo in iz nje, ni treba posebno opozarjati. Vsak dan so v veliki nevarnosti tisti, ki se morajo po njem peljati s traktorji in tovornjaki, saj morajo biti še posebno izurjeni. Če želijo na drugo stran hitre ceste, morajo z enim delom tovornjaka zapeljati na manjši pločnik, saj bi se vozilo v nasprotnem zagozdilo v prostoru med pločnikoma. Zato nekateri, ki morajo od drugod na primer našemu sogovorniku Urbiču pripeljati surovine, ne želijo zapeljati čez. Urbič mora, kot nam je razložil, s svojim tovornjakom sam na drugo stran ceste, tam preložiti material in ga čez most peljati v svoje podjetje. Poleg tega opisana vožnja po Marnovih besedah uničuje pnevmatike. Že večkrat so se obrnili na občino Trebnje in na državo oziroma Direkcijo RS za infrastrukturo ter jih prosili, naj se problem čim prej reši. Ker se država oziroma direkcija ni in ni zganila, so z domačini in občino staknili glave in pripravili projekt, po katerem bi zgradili manj kot 100 metrov dolg izvoz s hitre ceste.
Most še vedno zaprt Težavo zaradi dotrajanega nadvoza nad nekdanjo hitro cesto imajo že vse od marca 2013 tudi krajani Belšinje vasi pri Trebnjem. Slednjega je morala zaradi naloga prometne inšpekcije občina zapreti. »Nihče nam ni povedal, da bodo most kar zaprli in ograjo premaknili, da ne moremo mimo,« se je jezil domačin Janez Kravcar. »Most so uporabljali med gradnjo avtoceste mimo Trebnjega, zato je precej uničen zaradi tovornih vozil. Sanacije vse do danes ni bilo, posledice pa ostajajo,« so opozarjali domačini. Trebanjski župan Alojzij Kastelic, ki je že takrat opozarjal, naj denar za obnovo priskrbi država, nam je zdaj povedal, da se ni nikamor premaknilo. Očitno je, da država, ko je treba odpreti mošnjiček za obnovo infrastrukture, še vedno zavzema stališče, da je pristojna le za nosilno konstrukcijo objekta, vse drugo pa je v pristojnosti upravljalca ceste, ki poteka po nadzvozu, torej občine. |
Država kaznuje Trebanjce
Občina, kot nam je povedal župan Trebnjega Alojzij Kastelic, je pripravljena odkupiti zemljišča in sama narediti izvoz, a kaj ko država temu nasprotuje. »To bi mi lahko naredili, a so nas zavrnili,« pravi Kastelic in dodaja, da so domačini upravičeno razburjeni, saj si zaslužijo normalen dostop do preostalega sveta. »Ta zunajnivojska križanja so trn v peti. Poslabšujejo življenje vsem tistim, ki tam živijo,« še dodaja župan in hkrati izraža upanje, da ne bo država ukrepala šele takrat, ko bi se zgodila kakšna nesreča. »Trebanjci čutimo, da je to kazen, ker smo bili proti dolinski različici (pri gradnji avtoceste mimo kraja – zgrajena avtocesta poteka po pobočni različici, op. a.). Tako nas kaznujejo in to je slabo,« je razočaran župan, ki, glede na to, kako počasi se vse skupaj odvija, konkretnih premikov ne pričakuje pred letom 2020. »Preden se bo kaj premaknilo, bo minilo že 2025. leto,« malo v šali in malo zares sklene Kastelic.
Upati je, da se njegove napovedi ne bodo uresničile, a glede na odgovor, ki so nam ga poslali z Direkcije RS za infrastrukturo, je v tem primeru precej lažje biti pesimist kot optimist. Povedali so nam, da se je direkcija lotila izdelave projektne dokumentacije na nivoju projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo, ki zajema celovito rekonstrukcijo regionalne državne ceste R2-448 na relaciji Trebnje zahod–Dobravske Laze–Poljane–Zagorica v skupni dolžini 7,455 kilometra. »Navedena projektna dokumentacija, ki obravnava tako nadvoz Jezero kot podvoz pri kraju Dolenja Dobrava, bo osnova za natančno določitev investicijske vrednosti projekta ter potrebnih posegov na zemljišča,« so sklenili na direkciji.
