Najslavnejši prevarant v zgodovini športa Lance Armstrong je v intervjuju z Oprah Winfrey v vlogi skesanca pravzaprav samo potrdil, da tudi kot razkriti dopingiranec in goljuf na stoto potenco ostaja brezmejno aroganten in daleč od stika s kruto realnostjo. Prepričan je namreč, da bi mu morali dovoliti tekmovati še naprej. Podobno zgodbo spremljamo v domači politikantski republiki, kjer bi tako imenovani prvaki radi še naprej zmagovali z lažmi in manipulacijami, navijači in pokrovitelji pa so jim v glavnem že zdavnaj obrnili hrbet. Narobe svet: največje zvezde so najbolj negativni liki in svet bi se moral še kar naprej vrteti okoli njih.
Pri nas za pozitivno energijo, ponos in pokončno držo slovenskega življa med drugim skrbijo športni asi – dovolite mi izpostaviti največje športne uspehe minulega vikenda –, kot so Tina Maze, Jakov Fak, Robert Kranjec in rokometni reprezentanti. Vsi trdo in predano delajo, vsi so pripravljeni na odrekanje za skupni cilj, ki so si ga zastavili s svojimi ekipami. Pri tem niti mi niti oni ne potrebujemo moraliziranja v slogu, kako se slovenski športniki vsako jutro zbudijo z mislijo, kaj bi še lahko dali svojemu narodu, kako bi jim polepšali vsakdan. V prvi vrsti so osredotočeni na svoj poklic, v tem hočejo iztržiti kar največ. Eni bolj, drugi manj egoistično rinejo proti vrhunstvu v svojem športu, eni imajo srečo, drugi se spopadajo z nesrečnimi okoliščinami. Vsi pa so si enotni v enem: hočejo biti najboljši, hočejo zmagovati. Na tem mestu velja pripomniti: menda pa ja ne za vsako ceno, ampak na pošten in dostojanstven način.
Vsi od omenjenih so se znašli pred različnimi ovirami: Tina mašina je bila primorana ustanoviti zasebno ekipo, Hrvat Jakov je moral vzeti slovensko državljanstvo, leteči Kranjec je izgubil dobro formo in občutke, a jih je z vztrajnostjo spet našel, rokometaše so pred odhodom na svetovno prvenstvo načele poškodbe, za popotnico pa so dobili še kup dvomov o izboru selektorja Borisa Deniča. Kot vidite, v republiki športa se da pošteno reševati težave.
