LJUBLJANA – »Nisem bil vreden niti telefonskega klica predsednice sveta OI Darinke Miklavčič, medtem ko mi očitajo med drugim, da ima težave v komunikaciji,« je po izredni seji sveta onkološkega inštituta (OI), na kateri so ga odstavili po dveh letih na direktorskem stolčku, dejal Janez Remškar. Dodaja, da ga dogajanje ne preseneča. »Vse to je bilo meni in še komu drugemu jasno rečeno.« In kaj vse ima ob tem v mislih? V času direktovanja je odprl več front, sodu dno pa je očitno izbilo pisno opozorilo kirurgu dr. Eriku Breclju »zaradi kršitve delovnih obveznosti in možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve«.
Odstavljeni direktor se čudi dogajanju, v katerem se je znašel: le nekaj korakov stran v sosednji bolnišnici (UKC Ljubljana) so še pred nedavnim odstavljali vodilne, ker da niso vzpostavili ustreznih varnostnih mehanizmov in se v primerih ugotovljenih nepravilnosti odzvali. »Meni pa se je zgodila obratna zgodba: na pritožbo bolnika, ki se je po pomoč zatekel k zastopnici pacientovih pravic Duše Hlade Zore, sem se odzval, želel dogajanje, ki je pripeljalo do bolnikove pritožbe zastopnici pacientovih pravic razjasniti – in si s tem očitno podpisal odstavitev. Kako pa to razložiti?« zdaj vprašuje Remškar. Stališče Remškarja glede omenjenega opozorila preberite na tej povezavi.
»/.../ Kako bi javnost reagirala glede moje odgovornosti v primeru, da bi zaradi samovoljnih ravnanj zdravstvenega osebja prišlo do večjih posledic za bolnika, ob dejstvu, da sem se kot odgovorni zavedal nepravilnosti in možnih posledic, pa nisem reagiral? Po drugi strani verjamem, da bi imel za upravičeno izdano opozorilo kateremu koli drugemu zdravniku podporo večine javnosti in medijev, ne pa očitno v primeru dr. Breclja /.../« |
Nenavadno se mu zdi, da je bil ob opozorilu dr. Breclju v medijih 14 dni govor samo to, da je bilo to izdano med operativnim posegom. Remškar ponavlja, da to ni res. »Vse imam dokumentirano, to ni res. Ni bilo med operativnim posegom, ni bilo v operacijski dvorani, ampak med dvema operacijama zunaj operacijske dvorane. Takšno opozorilo je namreč treba dati v delovnem času. Kadar koli pa nekdo dobi opozorilo, je neprijeten čas. Kdaj je primeren čas za takšno opozorilo? Ob tem pa o vsebini opozorila nihče ne vprašuje. Ali je to naključje? Ne, ni,« je prepričan Remškar.
Status, ki ga v javnosti uživa Brecelj, je posledica preteklih dejanj, glasno razmišlja Remškar. »Njegov status je bil v času gradnje novega OI pozitiven. Ampak kasneje je vse to preraslo v izkoriščanje in nedotakljivost,« je prepričan. Na vprašanje, ali meni, da gre za to tudi v tem primeru, pravi: »Absolutno. Ko je dobil opozorilo, je zagrozil pravnici, da ima zdaj pa vsega dovolj in da bomo videli hudiča. Da zdaj bo šel do konca, če bo treba, pa bo pred OI spravil tudi 1000 ljudi. Nekaj dni za tem pa je sledil sklic izredne seje. In predsednica Miklavčičeva si upa trditi, da to nima nobene povezave.«
Remškar odkrito govori tudi o svarilih Miklavčičeve in predstavnice ministrstva za zdravje, ki je v svetu. »Imam dokumentirano, da sta mi tako predsednica kot tudi predstavnica ministrstva, ki je v svetu, rekli, »ne delajte tega, skušajte se z njim pogovoriti. On ima medijsko podporo.« Ob tem pa sem imel, ko smo začeli ta problem reševati – navsezadnje je na mojo mizo prišel dopis zastopnice pacientovih pravic – in sem moral, hočeš nočeš, reagirati. Ko je bil Brecelj na razgovoru in je videl, da je zadeva preveč resna, mi je odgovoril, da z menoj komunicira samo prek odvetnika. Kako naj se z njim 'mediiram' in pogovarjam?«
In kakšen je zdaj odnos med njima? Remškar pravim, da sta imela v okviru postopka obravnave pritožbe razgovor. In do tistega razgovora v mesecu juniju nista več govorila. »Srečala sva se, se pozdravila, dala roko, to pa je tudi vse.« Ne z Brecljem in ne z Mikalvčičevo ni govoril niti po koncu izredne seje, na kateri so ga razrešili.
Kaj se je dogajalo pred vročitvijo odpovedi
Kot nadaljuje Remškar, so na OI 20. aprila letos dobili dopis zastopnice pacientovih pravic, saj je marca letos zdravljeni pacient zdaj od inštituta zahteval pojasnilo, zakaj sklep gastro konzilija (zdravljenje z elektrokemoterapijo) ni bil izvršen, potem ko je od lečečega kirurga (Breclja) dobil pojasnilo, da on »sam tega ne sme narediti, ker morata biti prisotna dva«. Na OI so takoj začeli preiskovati, kaj se je dogajalo. V maju so sledili razgovori, na katerih je sodelovalo več ljudi: poleg Remškarja tudi Ibrahim Edhemović in seveda Erik Brecelj.
Opravljen je bil tudi razgovor z bolnikom. Remškar pravi, da je bil prav v tem času in sredi postopkov ter razgovorov z vpletenimi, opozorjen, naj Breclja pusti na miru, češ, da ima podporo javnosti.
Kakorkoli že, opisano se je dogajalo bolj ali manj za zaprtimi vrati inštituta. Vse skupaj pa je udarilo v javnost 19. junija, ko je Brecelj javnost obvestil, da so mu kar v operacijski dvorani izročili opomin pred odpovedjo. Remškar še danes trdi, da temu ni bilo tako in v dokaz pokaže dokumentacijo z izjavo kurirja in zabeležen postopek (neuspešnega) vročanja dopisa Breclju in kasneje - ko je kirurg zavrnil prevzem pošiljke - njegovemu pooblaščencu Radovanu Cerjaku.
Telefonski klic: Zdaj imaš to, kar si si želel...
Že čez nekaj dni po vročitvi dopisa Breclju pa Remškar pravi, da je dobil telefonski klic Milavčičeve, da notranji člani sveta zahtevajo izredno sejo. In da mu je tedaj še dejala, da zdaj ima to, kar si je želel... Remškar je prepričan, da ga del sveta ovira pri tiste, kar mora delati in je njegova dolžnost kot direktorja OI. »In to je nesporno Brecljev vpliv. In od kje taka moč? Mislim, da ne gre samo za Breclja. To je moje predvidevanje,« o morebitnih nasprotnikih, ki si jih je lahko nabral v času direktovanja razmišlja Remškar.
Na vprašanje, komu je še stopil na žuljh, pa Remškar odgovarja, da so težave povezane tudi s tem, da si drznil opozoriti na to, da ima v teh finačno zaostrenih časih, v časih, ko jim na inštitutu primanjkuje ljudi, del zaposlenih pri delu v območju virov ionizirajočega sevanja, beneficije, ki jim, kot poudarja Remškar, že zdavnaj ne gredo (skrajšanji delovni čas, dopusti). »Na to sem opozoril kmalu po prihodu v hišo. Zavedam se, da to ni moja naloga. Je pa vsekakor moja naloga, da pristojne na to opozorim, da ob tem, ko ne morem zaposlovati, del zaposlenih na podlagi kolektivne pogodbe ohranja beneficije, ki so v večini sveta že odpravljene. To ni spodobno«, pojasnjuje Remškar, ki dodaja, da je do tovrstnih ugodnosti upravičeno okoli 240 ljudi. Večina zaposlenih na teh delovnih mestih namreč ni več neposredno izpostavljena sevanju. Dodaja, da zdaj ministrstvo začenja pogovore s sindikati na to temo, »kakšen bo izplen, pa ne vem«.
»Ko sem prihajal v hišo, so bili notranji člani proti. Notranji člani so bili večinsko del enega segmenta inštituta – radioterapije. V isti interesni sferi so me v drugem poskusu, kot v šali rečemo, hoteli 'pozujfati' oziroma po zakonu upokojiti. No, zdaj je pa tretji poskus. Zakaj? Lahko le ugibam. In če ugibam, ugibam, da so posredi tudi določene finančne zadeve, ki jih morda ne morem dokazati in segajo morda tudi izven hiše.
»Nimam nobenega botra v vladi«
Še enkrat poudarja, da je postopek vročitve dopisa Breclju podrobno dokumentiran. »Ali bo to imelo kakšen vpliv na oločanje vlade, najbrž ne. Kaj pa vem,« pravi Remškar in dodaja, da je kljub vsemu vse v politiki. Da je za njegovo razrešitvijo politika in interesi.
Na vprašanje, katera politika je trenutno zanj boljša, pa pravi: »Ne vem, nimam nobenega botra tam, čeprav poznam vrsto ministrov.« In kaj bo storil, če vlada potrdi sklep o razrešitvi, ki ga je sprejel svet na izredni seji? Remškar pravi, da bo najverjetneje s pravnimi sredstvi izpodbijal odločitev vlade. Sploh ker so rezultati na OI v času njegovega direktovanja dobri in se mu zdi ravnanje sveta neresno.
»Mislim, da OI v teh razmerah zelo dobro dela in Remškar tukaj ni pomemben. Remškar je pomemben le toliko, da skuša vzdrževati kondicijo te institucije v trenutnih pogojih, da zagotavlja pogoje za zaposlene. Upam si trditi, da smo v teh dveh letih in pol naredili nekaj, da to vzdržjem. Ali sem jaz tukaj ali ne, ni pomembno. Zelo pomembno pa je to, da je v hiši nekdo, ki deset let v to hišo vnaša nemir. Kadarkoli se OI pojavi v javnosti, je to v negativni konotaciji. Pa ni prav, ker je v hiši toliko dobrega narejenega,« svoje videnje pojasnjuje Remškar.