LJUBLJANA – Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik se je lotil sprememb statuta Univerze v Ljubljani in izzval val ogorčenja med študenti. Ti mu očitajo predvsem to, da je način, kako se je tega lotil, napačen in milo rečeno »mimo predpisov«, saj je bilo besedilo poslano v javnost mimo za to pristojnih organov univerze. Neuradno je slišati, da naj bi Svetlik nameraval nov statut vpeljati že s koncem marca in naj bi predstavljal nekakšen uvod v spremembe, ki naj bi jih prinesel novi zakon ZViS.
Na izpit le dvakrat
In katere spremembe, ki jih uvaja Svetlikov novi statut, so dvignile največ prahu? Ena izmed sprememb, ki študente najbolj skrbi, je ta, da se število brezplačnih opravljanj izpita s treh rokov zmanjšuje na dva. Študentje zdaj pred komisijo opravljajo izpit v četrtem roku, po Svetlikovem predlogu pa bi morali pred komisijo že tretjič na prvi in drugi stopnji, na tretji stopnji pa bi izpit lahko opravljali le enkrat. Četrtič bi lahko študentje opravljali izpit izjemoma, če bi tako dovolil pristojni organ članice.
Druga sprememba, ki lahko močno skrbi študente, je ta, da se ukinja možnost pritožbe na oceno. Iz novega statuta so jo enostavno izbrisali. Na tretji stopnji pa dvigujejo lestvico, kar pomeni, da študent na tretji stopnji opravi izpit, če dobi oceno od 8 do 10. Študentje so prepričani, da se s tem zgolj umetno dviguje povprečje in da taka sprememba ni potrebna.
Nerazumna prepoved
V sedmem členu pa bi Svetlik s statutom prepovedal tudi delovanje političnih strank in verskih skupnosti ali izvajanje politične propagande. Študentje so prepričani, da je politična propaganda preširok pojem, da bi se s tem lahko omejevalo vsakršno dejavnost študentskega organiziranja po fakultetah, kar zajema tudi delovanje Študentskega sveta, Študentske organizacije in društev. Pod vprašajem bi lahko bile tako tudi volitve v študentski svet ali študentsko organizacijo ali pa celo morebitne stavke.
V resoluciji, ki so jo pred nekaj dnevi objavili na spletni strani ŠOU v Ljubljani, pod njo pa se je podpisal tudi Študentski svet UL, so zapisali tudi, da je »problematično tudi krajšanje nekaterih postopkov za pridobivanje pravic, kot je na primer ukinjanje poziva k dopolnitvi v primeru nepopolne vloge, kar pomeni, da se nepopolne vloge takoj zavržejo«. V novem osnutku pa je predvidena tudi nova oblika študija, študij na daljavo, ki pa ni jasno definiran in bi po mnenju študentov lahko predstavljal konkurenco »tradicionalnemu študiju v reguliranem akademskem okolju, saj ne more zagotoviti enake kakovosti znanja in zato tudi ne enakega naziva oziroma stopnje izobrazbe«.
Glede na to, da so bile napovedane javne razprave po fakultetah in predstavitve mnenj, smo na Univerzi v Ljubljani povprašali, v kateri fazi je sprejemanje novega statuta. Vprašali smo jih tudi, kdaj predvidoma naj bi novi statut stopil v veljavo in ali pri pripravi sodelujejo s Študentskim svetom Univerze v Ljubljani in Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani. Tam so nam pojasnili, da postopek še ni stekel.
