ZA PRIHODNOST

Rekordno število trsnih cepljenk

Objavljeno 24. maj 2017 22.58 | Posodobljeno 24. maj 2017 23.00 | Piše: Oste Bakal

V podjetju Radgonske gorice so pripravili trsne cepljenke, ki jih bodo posadili v lastnih vinogradih Kapelskih goric.

V Kapelskih goricah bodo obnovili 35 hektarjev vinogradov, za kar potrebujejo okoli 150.000 trsov, pravi Robert Kreft. Foto: Oste Bakal

Trsničar Robert Kreft, ki to delo v podjetju Radgonske gorice opravlja že 29 let, pravi, da so letos cepili rekordnih 320.000 novih trsnih cepljenk. Največ je avtohtone sorte radgonske ranine, potem rizvanca, laškega rizlinga, chardonnayja in renskega rizlinga, nekoliko manj pa drugih sort, kot so zeleni silvanec, šipon in traminec. Lastno pridelavo trsnih sadik so začeli že leta 1938, saj se je pokazalo, da ima doma vzgojena trta boljšo rast, razvoj, rodnost in je odpornejša proti boleznim. Cepiče pridobijo iz svojih vinogradov, kjer opravijo večletno selekcijo najboljših trt in tako pridobijo najbolj kakovostne cepiče.

Začne se v vinogradu

»Cepljenje vinske trte in priprava trsov za naslednjo sezono sta pri nas med najpomembnejšimi opravili v tem prehodnem času. Ko bo postopek priprave trsov opravljen, ko zrastejo, jih bomo veliko večino posadili na Kapelskih goricah, kjer je predvidena obnovitev 35 hektarjev vinogradov, torej jih potrebujemo okoli 150.000. Če bo vreme ugodno, bodo že prihodnje leto rasli v naših novih vinogradih na Kapeli. Postopek se začne v vinogradu, kjer se narežejo cepiči. Pozimi se režejo matične rozge, ki se namočijo, razkužijo ter zložijo v hladilnico. Enak postopek je s spodnjim delom trsne cepljenke, ki se nareže na mero. Vse skupaj čaka na cepljenje, ki traja približno 15 dni. Cepljeni trsi v silnicah pri temperaturi okoli 30 stopinj in visoki vlagi že po nekaj dneh pokažejo prve oči. Ko se siljenje konča, prostor ohladimo na zunanjo temperaturo, da se trsi prilagodijo, preden jih presadimo v naravo,« nam je postopek predstavil Robert Kreft. Dober cepljar je ročno lahko v osmih urah cepil okoli 1200 trsov, strojno pa dvakrat več.

Cepljenje vinske trte se je močno razmahnilo v zadnji četrtini 19. stoletja, po prenosu trtne uši iz Amerike. Evropsko trto so začeli cepiti na ameriške podlage, ki so odporne proti trtni uši. V južnejših deželah se je ohranil način cepljenja na stalnem mestu v vinogradu, v severnejših pa so že pred letom 1900 razvili cepljenje na mizi. Tako še danes cepimo rozge ameriških podlag in evropske trte, neodvisno od poznejših razmer na rastišču in jih po poprejšnji vzgoji v trsnici posadimo na stalno mesto v vinograd. Sadimo jih lahko jeseni ali spomladi. Pri jesenskem sajenju jih moramo zagrniti, da jih zaščitimo pred mrazom. 

Deli s prijatelji