KOPER – To pomlad se torej končuje neskončna epopeja novega dela obalne ceste, ki bo skozi predor pod Markovcem skrajšala vsaj kos poti v Portorož in Piran. Končni izvajalci del menijo, da bi lahko promet skozi cestni predor med Koprom in Izolo stekel že konec maja, najpozneje pa v začetku junija, torej še tik pred uradnim začetkom glavne sezone. Krak avtoceste, ki teče ob Škocjanskem zatoku do Semedele, kjer se z ozko obalno cesto tik morja začenja kronični, zlasti poletni zamašek, bo nedvomno močno razbremenil promet, ta pa se bo znova zgostil pred prvimi serpentinami na strunjansko oziroma portoroško in piransko stran.
Nevralgično etapno hitro cesto Koper–Izola (Piran) naj bi Cestno podjetje Nova Gorica (CPG) po zatrdilih in zadnjih napovedih Darsa dokončalo do srede prihodnjega meseca, a odsek čaka še veliko birokracije, prestati pa mora še tri tehnične preglede: električne in strojne opreme predora, samega predora ter traso hitre ceste. Predor so opremili že pred koncem lanskega leta, a tehničnega pregleda, ki je seveda pogojen s požarno varnostjo, še niso mogli opraviti. Zadnji preskus je prav požarna vaja, pred njo je treba preveriti vse sisteme.
Porabili manj denarja
Vsekakor bo odprtje obalnega cestnega odseka najpozneje v prvih dneh junija. Kakšno olajšanje za voznike, domačine in turiste. Domačini in razdraženi dopustniki so minula leta okusili, kaj pomeni stati pod žgočim soncem v prometnem zamašku ob morju. Gradnja hitre ceste je v zadnjih letih dodobra spremenila podobo koprskega in izolskega zaledja ter okolice, naravni rezervat, že pred desetletji prepolovljeni Škocjanski zatok, je ukleščen med nakupovalnimi središči na zasutem območju južno od prvotnega Kopra ter cestami in železniško progo. Od tam iz betonske džungle ni več mogoče prepoznati vedute beneškega starega mesta.
Predor pod Markovcem z delom hitre ceste spada med dražje tovrstne projekte pri nas, po doslej zbranih številkah nas stane dobrih 165 milijonov evrov, kar je (na veliko presenečenje) celo 12 milijonov manj, kot so ocenili še februarja 2013.
Za gradnjo avtocestnega dela so porabili 50,5 milijona evrov, za gradnjo predora pa kakšnih pet milijonov manj, nekaj milijonov manj, kot je bilo v pogodbi, ki so jo nekoč podpisali s propadlim podjetjem CPM in nasledniki. Zgodba se je vila kot jara kača, za razne stroške, davke, projektiranje, odkup zemljišč itd. so porabili še najmanj 56 milijonov evrov. S tem zgodbe še ni konec, saj ostaja odprto vprašanje, ali bo predor prevozen brez vinjet; ustreznega odgovora na ministrstvu za infrastrukturo očitno še nimajo.
Obalna cesta v turizem
Po 2. istrskem maratonu minuli konec tedna je stekla navezava trase na odsek med Bertoki in Koprom, promet proti Izoli je občasno preusmerjen na krožišče na koncu Piranske ceste (proti Semedeli). Sprijazniti se je treba z izmeničnimi zaporami cestnih pasov, izvajalci ne pričakujejo večjih zastojev prometa. Kakšna bo praksa za prvomajske praznike, bomo videli.
Priključitev na obalno cesto bodo izvedli šele, ko bo promet stekel skozi predor. Na izolski strani so doslej že opravili večino dela, vgradili potrebno podzemno infrastrukturo, v teku je gradnja cestne konstrukcije ter navezovanje trase hitre ceste na izolsko obvoznico. Precej slabe volje povzroča bodoča namembnost obalne ceste, ki so jo nekoč speljali ob ozkotirni železniški progi porečanki, ki je pred davnimi desetletji povezala Trst z obalnimi mesti in kraji (tudi Koprom, Izolo, Strunjanom in Lucijo) ter istrskimi kraji vse do Poreča. V Kopru in Izoli se ogrevajo za čim manj prometa, sanacijo naravnega okolja in urejeno obalo z novimi turističnimi objekti, kar bi povečalo in vsebinsko nadgradilo ponudbo slovenske obale, a država vztraja, da bodo za vožnjo skozi predor potrebne vinjete. Župani Kopra, Izole in Pirana so podpisali skupno protestno izjavo, v njej pa vlado spomnili, da je bil predor načrtovan, da bi sprostili območje stare obalne ceste, ga namenili lokalnim prebivalcem in razvoju turizma.
Rekorder Predor Markovec gradijo dlje kot najdaljšega cestnega na svetu: za 24,5 kilometra dolg predor Laerdal na Norveškem so gradbinci potrebovali pet let, za Markovec (4319 metrov) pa pet let in več kot tri mesece. Norvežani so za Laerdal odšteli 113 milijonov dolarjev. Po dolžini mu v Evropi sledijo 16,9 kilometra dolg St. Gothard v švicarskih Alpah, 13,9 kilometra dolg Arlberg v Avstriji, 12,9 kilometra dolg francosko-italijanski predor Frejus in 11,6-kilometrski francosko-italijanski Mont Blanc. V Avstriji, ki je znana po številnih predorih, so za najdaljšega (13.976 metrov) porabili 300 milijonov evrov, gradili so ga štiri leta. |
