Čeprav se je kriza lani v Sloveniji še poglobila, je bilo v letu 2011 oddanih le 17 vlog za registracijo rejniške družine. Podatek zgovorno priča o zahtevnosti odgovornega dela, ki ga je pri nas januarja opravljalo 774 družin, od tega 119 poklicno. V večini primerov so ženske nosilke dejavnosti, v 80 primerih pa je nosilec dejavnosti rejniške družine moški.
»Tu ne delam osem ur, tedaj se šele začne. Gre seveda za 24-urni delavnik: kadar koli se moraš posvetiti otroku, poleg tega pa smo včasih terapevti tudi staršem, saj prisluhnemo tudi njihovim zgodbam,« pove 45-letna Tanja Ferlin iz Razkrižja, ki ima rejniško licenco od leta 2003. V osmih letih je na noge pomagala – kajti za to gre pri rejništvu – Metki in Simoni, trenutno pa svoje poslanstvo namenja dveinpolletnemu Eneju, petletni Enji, petnajstletnemu Elvisu (vsi iz iste družine) in komaj dvomesečni Sari; ta je prišla k hiši, ko je imela komaj 24 dni.
Ponosna nanje
Medtem ko pestuje najmlajšo, podpredsednica Rejniškega društva Slovenije (predsednik je politik Darko Krajnc, tudi sam rejenec) skromno, a ponosno omeni še obe svoji biološki hčeri, Zoisovi štipendistki: 18-letna Sara obiskuje ljutomersko gimnazijo, štiri leta starejša Anja pa študira socialno pedagogiko v Ljubljani.
Z razumevanjem in s podporo moža in očeta Željka ter z nesebično pomočjo Tanjine mame Bernarde vsi skupaj živijo kot velika, srečna družina. »Povsod gremo vsi skupaj, in tako nas tudi drugi jemljejo kot družino.«
Tanja je odločitev za rejništvo sprejela po posvetu z družino. Vsi so podprli idejo, čeprav so vedeli, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo, ko so bili sami. »Vse moraš predelati, otrok prinese s sabo prtljago, kot rečemo, ima zapis od prej, od svoje biološke družine,« Tanja razgrinja izkušnje, babica Bernarda pa razumevajoče med razgovorom prevzame skrb za malo Saro in živahnega Eneja. Poleg tega pridejo zraven tudi starši in sorodniki, čeprav je otrok prav zaradi njihovih težav moral v rejo. Alkoholizem, psihične bolezni in finančna nezmožnost so najpogostejši razlogi, ki prisilijo starše, da se odločijo za skrajno potezo. »Staršem je težko, ko spoznajo, da ne bo šlo drugače. Srce se jim trga ...« Ferlinova po lastnih izkušnjah rejnice in podpredsednice rejniškega društva pove, da gre sprva za kratkotrajen ukrep, ki pa se po navadi žal izkaže za dolgoročnega.
Mačehovska država
Tanja je kot komercialna tehnica leta 1993 ostala po stečaju podjetja brez službe, priložnostna dela po trgovinah pa je niso zadovoljila. Rejnica je od leta 2004, zdaj je to njen poklic; teče ji tudi delovna doba, saj zakon določa, da mora za pridobitev statusa skrbeti za vsaj tri rejence hkrati. Država rejnikom prispeva za vsakega otroka 120 evrov na mesec, plača tudi materialne stroške in vse prispevke, če so pri hiši v reji vsaj trije otroci.
Bolj mačehovska je država, ko gre za potrebe rejnic, četudi so te po navadi povezane s potrebami otrok. Krediti, denimo. Rejnice jih na banki ne dobijo, saj nimajo (garancije) rednih prilivov. Otroke namreč starši oziroma socialna služba lahko vzamejo iz reje kadar koli, ko se pač uredijo razmere, zaradi katerih je otrok moral od doma.
»A ni mi žal. Človek ob otrocih tudi sam osebnostno raste,« poudari Tanja Ferlin, ki je 2010 prejela priznanje ministrstva za delo in občinsko priznanje. Niti ne pomisli, pravi, da tega ne bi več počela, kot nikoli ne pomisli, da bi otroke, ki jih bo vzela, izbirala. »Kot ne moreš izbirati, ko rodiš.«
Kdor pride, postane njen in njihov, pa naj je to Rominja ali problematični fant, ki že hodi po robu zakona. Ves trud in dobrota sta poplačana, ko rejenka Metka pride na obisk s svojim otrokom k »babici« in ko gimnazijec Elvis pod taktirko strica Marijana stopi na oder in zabrenka v družinskem tamburaškem orkestru.
Slavni v reji
Legendarni filmski igralec James Dean se je rodil 8. februarja 1931. Ko mu je kot petletnemu fantu umrla mama Mildred, je odšel v rejo na kmetijo tete in strica v Indiani. Po treh filmih in dveh nominacijah za oskarja se je leta 1955 tragično ponesrečil z avtom.
Marilyn Monroe, ena najslavnejših igralk vseh časov, se je rodila 1. junija 1926. Potem ko so njeno mamo, duševno bolnico, hospitalizirali, je dve leti preživela v sirotišnici, naslednja leta do polnoletnosti pa pri družini materinih prijateljev. Očeta ni nikoli spoznala.
Nedavno preminuli računalniški genij Steve Jobs, soustanovitelj podjetja Apple, se je 24. februarja 1955 rodil materi samohranilki, ki pa se ga je odrekla. Posvojila sta ga zakonca Paul in Clara Jobs. Stevov oče naj bi bil Egipčan, biološko sestro, Mono Simpson, pa je Steve našel po vztrajnem iskanju; postala sta velika prijatelja.
John Lennon, rejenec, je bil soustanovitelj najpopularnejše skupine v zgodovini rock 'n' rolla: The Beatles. Rodil se je 9. oktobra 1940 v Liverpoolu, in sicer med nemškim bombardiranjem. Oče Alfred Lennon se je prikazal šele po 18 mesecih in mama Julia je takoj vložila zahtevo za ločitev. Pri petih letih sta Johna vzela k sebi teta Mary in njen mož George. Prvo kitaro pa mu je vseeno kupila mama, s katero sta ostala v prijateljskih odnosih.
