LJUBLJANA – Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije sta se že pred dnevi odzvala na vladni predlog Nacionalnega reformnega programa 2014-2015. Opozorila sta, da v navedenem predlogu vsekakor pogrešata še več konkretnih ukrepov, med drugim takšnih, ki bi pripomogli k ureditvi trga dela in razmer v zdravstvu. Po mnenju OZS in ZDOPS, ki sta svoje pripombe in predloge poslala finančnemu ministru dr. Urošu Čuferju, so pisci Nacionalnega reformnega programa očitno tudi premalo razmišljali o ustvarjanju pogojev za večjo zaposljivost, konkurenčnost in stabilnejše javne vire. Minister Čufer je sicer že po obravnavi predloga NRP 2014-2015 na seji Ekonomsko-socialnega sveta pojasnil, da predlog pomeni predvsem nadaljevanje lani sprejetega programa vladne ekonomske politike, ki resda še ni prinesla vseh pričakovanih rezultatov, in zagotovil, da se bo vlada o podrobnostih njegovega uresničevanja še dogovarjala z vsemi drugimi sodelujočimi: »Nacionalni reformni program je le groba usmeritev, kam gremo.« Potrjeni NRP 2014-2015 naj bi naša država (skupaj še z dopolnjenim programom stabilnosti) predstavila oziroma izročila Evropski komisiji najpozneje do konca tega meseca.
Neodgovorno tik pred rokom
No, zdaj pa se je na NRP 2014-2015, ki ga je pripravila vlada, konkretno in zelo odločno odzvala tudi Konfederacija sindikatov Pergam, ki, kot pravi, od vlade pričakuje resen premislek o pripombah socialnih partnerjev. Pripombe Pergama zadevajo, na primer, socialne transferje, javne zavode, privatizacijo, nižanje stroškov dela in regulacijo poklicev, je v posebni izjavi za javnost opozoril njegov predsednik dr. Janez Posedi.
Pa poglejmo, kaj je zapisal dr. Posedi v imenu Pergama v izjavi za javnost o NRP 2014-2015: »Posredovanje Nacionalnega reformnega programa 2014-2015 socialnim partnerjem tik pred rokom, v katerem je ta dokument kot srednjeročni načrt vlade o prioritetnih ukrepih in projektih, usmerjenih tudi v izpolnjevanje politik Evropa 2020, je zato po naši oceni neodgovorno. Po proučitvi dokumenta ocenjujemo, da ni usmerjen v izpolnjevanje ciljev Evropa 2020. Menimo, da je dokument izjemno problematičen, saj mnogi ukrepi nasprotujejo ciljem iz priporočil Evropskega sveta glede NRP, ki ga je Slovenija lani poslala v Bruselj. Popolnoma nesprejemljivo se nam zdi, da dokument, v odnosu do socialnega dialoga, prejudicira nekatere rešitve in vprašanja iz socialnega sporazuma.« In še: »Z ukrepi, ki jih predlaga vlada, se položaj državljanov Slovenije slabša. To bo imelo kot posledico nadaljnje zmanjševanje domače potrošnje. Tudi na podlagi izkušenj zadnjih let lahko trdimo, da bodo številni negativni ukrepi negativno vplivali na gospodarsko rast...«
Skratka, medtem ko se predstavniki slovenske strankokracije (predstavniki slovenskih političnih strank) populistično, četudi z različnimi izgovori posvečajo samo še predvolilni kampanji pred majskimi volitvami v Evropski parlament (notranji minister, prvak DL dr. Gregor Virant se bo prav danes na ljubljanski fakulteti za upravo srečal z zaposlenimi v javnem sektorju, premierka mag. Alenka Bratušek pa se bo pač skupaj z gospodarskim ministrom Metodom Dragonjo udeležila dogodka z naslovom Podporno okolje za inovacije in podjetništvo, minister za izobraževanje dr. Jernej Pikalo pa je, denimo, že včeraj priredil skupno novinarsko konferenco z rektorji slovenskih univerz itn.), so sindikati skorajda edini, ki še potrpežljivo opozarjajo, kakšne ukrepe nam pripravlja naša visoka politika in zakaj je to skrb vzbujajoče.
Bankokracija bi daljši seznam Darja Zakarova, vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za Slovenijo – IMF je nedvomno eden izmed ključnih podaljškov svetovne bankokracije oziroma korporatokracije, ki je pahnila svet v zdajšnjo globalno krizo –, je za Slovensko tiskovno agencijo (STA) poudarila, da bi bilo vsekakor dobro še nekoliko razširiti (podaljšati) seznam državnih podjetij, ki jih namerava slovenska država prodati. IMF je naklonjen privatizaciji slovenskih državnih podjetij, pa ne samo to, njegovi predstavniki opozarjajo, da je treba podjetja pripraviti za privatizacijo, poiskati kvalificirane nove lastnike, sočasno pa bi bilo le treba tudi podaljšati seznam podjetij, predvidenih za prodajo. Doslej so jih namreč slovenski oblastniki na ta seznam uvrstili samo 15, izmed katerih jim je uspelo prodati le dve, Helios in Fotono. »Bolj kot razlika med prihodki in odhodki je za Slovenijo pomembna razlika med enkratnimi in strukturnimi ukrepi. Že v zadnjem poročilu po obisku misije v Sloveniji smo opozorili, da rezi vsepovprek niso vzdržni. Naše izkušnje v drugih državah so pokazale, da se te stvari zelo hitro izničijo,« je med drugim še dejala Zakarova. |
