LJUBLJANA – Minister za delo Andrej Vizjak je 22. junija letos na novinarski konferenci predstavil izhodišča za prihodnjo reformo trga dela. Predstavil je, kot rečeno, le izhodišča, saj predlog reforme šele zdaj obravnavajo v vladni koaliciji.
Zanimivo, predvčerajšnjim (po več kot dveh mesecih) so se na izhodišča odzvali iz Gospodarske zbornice Slovenije. Predsedstvo GZS je pisalo ministru Vizjaku in poudarilo, da je (v predsedstvu, kot je znano, sedijo Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, Tatjana Fink, predsednica uprave Trima, Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia, Danica Purg, direktorica IEDC – Poslovna šola Bled, Cvetana Rijavec, predsednica uprave in generalna direktorica Ljubljanskih mlekarn, itn.) zaskrbljeno, saj izhodišča ne dajejo nobenega zagotovila, da bo mogoče z novo delovno zakonodajo zadovoljivo uresničiti zahteve delodajalcev po večji prožnosti trga dela, znižanju stroškov dela in zmanjševanju zdajšnjih administrativnih bremen.
Skratka, predsedstvo GZS odločno nasprotuje predvidenemu konceptu enotne pogodbe o zaposlitvi, saj ta ne omogoča preproste in hitre mobilnosti delavcev, marveč je, prav nasprotno, administrativno zahtevna, preveč vezana na posameznega delavca in obdobje njegove zaposlitve, nič pa na poslovno stanje delodajalca. Drugič, reforma naj bi na delodajalca prenesla tudi precejšen strošek vključevanja delavcev v ukrepe na trgu dela (predvidena, do 24-urna tedenska odsotnost delavca, ki je pri delodajalcu v odpovednem roku, bi pomenila bistveno večjo obremenitev delodajalca kot do zdaj). Tudi predvidena vzpostavitev sklada za odpravnine naj bi bila za delodajalce administrativno-tehnično zahtevna in finančno nadvse obremenilna, dodatna obveznost delodajalca, da bi moral prilagajati delovno mesto starejšemu delavcu, pa bi prav tako lahko bistveno podražila delovni proces.
Kaj pa na to pravijo Vizjak in njegovi sodelavci? Uradni odgovor službe ministrstva za stike z javnostjo se glasi: »Glede na to, da predloga reform socialni partnerji sploh še niso videli, ne moremo komentirati njihovih zelo splošnih ocen izhodišč in jih za zdaj ne bomo.«
Napad na malico za 800 milijonov Sindikati, če smo natančnejši, Semoličeva Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), že vnaprej ostro nasprotujejo zamisli ministrstva za delo, da 30-minutnega odmora za malico ne bi več šteli v delovni čas zaposlenih. Napovedujejo, da bodo to delavsko pravico pred politiko in delodajalci branili z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Predlog take spremembe glede odmora za malico je po njihovem prepričanju mogoče razumeti le kot napad na plače: »Natančno vemo, kam vodi izgovor, da bo odmor za malico tudi odslej, le da po novem pač ne bo več plačan. Delodajalci so, menijo sindikati, očitno izračunali, da bi z ukinitvijo plačanega 30-minutnega odmora lahko privarčevali približno 800 milijonov evrov. Predlog, da se odmor za malico izvzame iz delovnega časa, je zapisan v izhodiščih za novelo zakona o delovnih razmerjih. To novelo, o končni različici katere se v tem hipu še usklajujejo v vladajoči koaliciji, naj bi predvidoma že 7. septembra obravnaval Ekonomsko-socialni svet (ESS). |