LJUBLJANA – Ustavno sodišče je presodilo, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna, piše v sporočilu na spletni strani ustavnega sodišča.
Ustavni sodniki so z osmimi glasovi za in enim proti sprejeli odločitev, da bi z odložitvijo uveljavitve in z zavrnitvijo Zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH) in Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) na referendumih nastale protiustavne posledice. Proti je glasovala sodnica Etelka Korpič Horvat, ki je dala odklonilno ločeno mnenje.
Odločitev ustavnega sodišča pomeni tudi zmago za vladajočo koalicijo.
Sindikat: Na ustavnem sodišču zmaga politike nad stroko
V Sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, ki je bil pobudnik referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, so po poročanju STA odločitev označili za politično. »Pričakovali smo, da bo pri odločanju prevladala stroka, vendar ni tako,« pravijo.
Kot je dejala sekretarka sindikata Sonja Kos, je pri odločanju ustavnega sodišča »prevladala politika in je to politična odločitev«. Stališče sindikata pa je, »če so gospodje ustavni sodniki sposobni tako svojo odločitev upravičevati«, so jo tudi v sindikatu »sposobni sprejeti«.
Janša: Odločitev omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank
Odzval pa se je tudi predsednik vlade Janez Janša. Na družbenem omrežju Twitter je zapisal, da je današnja odločitev »branik slovenski suverenosti. Varuje blaginjo ljudi ter omogoča preiskavo zgodovinskega ropa slovenskih bank.«
Mencinger: Sramotna odločitev
Ekonomista Jože P. Damijan in Matej Lahovnik sta po poročanju STA pozdravila odločitev ustavnega sodišča, medtem ko je ekonomist Jože Mencinger kritičen. Zapisal je: »Sramota za ustavno sodišče: ali nič ne razumejo ali pa se že bojijo.«
Damijan meni, da je ustavno sodišče ravnalo izjemno preudarno in odgovorno. »S tem je vsaj na formalni plati zagotovilo pogoje, da bo manj verjetno prišlo do erozije gospodarskega sistema in socialne države, do česar bi nedvomno prišlo z razpisom obeh referendumov.« Referenduma o holdingu in t. i. slabi banki bi po mnenju Damijana privedla do neoperativnosti vlade, nelikvidnosti proračuna v letu 2013 in do nujnosti prošnje za finančno pomoč EU. S tem bi bile močno ogrožene nekatere temeljne ustavne pravice, je dodal. Zdi se mu škoda, da se ustavno sodišče ni enako odločilo že lani ob pobudi za razpis referenduma o pokojninski reformi.
Ekonomist Matej Lahovnik pri odločitvi ustavnega sodišča vidi vsaj tri zelo pozitivne vidike. Ustavno sodišče je tokrat odločilo relativno hitro, zato bo prišlo le do dvomesečne zamude pri uveljavitvi obeh zakonov, odločitev pa je dobra novica za gospodarstvo, saj omogoča, da se po zgledu Nemčije, Irske in Švedske končno uveljavi predlagani koncept sanacije bančnega sistema.
»Odločitev je bila sprejeta z veliko večino, kar kaže na veliko verodostojnost te odločitve ustavnega sodišča. Pričakujem, da bo ustavno sodišče enako presodilo tudi v primeru referendumske zahteve sindikatov javnega sektorja glede zakona o izvrševanju proračuna (za leti 2013 in 2014),« je še pojasnil Lahovnik.
