LJUBLJANA – Ustavno sodišče se je odločilo, da bo do dokončne odločitve zadržalo izvrševanje odloka o razpisu referenduma o arhivski noveli (OdZVDAGA–A1), ki ga je zagovarjala in skozi parlamentarno proceduro uspešno potiskala vladna koalicija. Hkrati je resda zadržalo tudi vsa (pred)referendumska opravila, to pa pomeni, da referenduma najbrž le ne bo 4. maja, kot sicer piše v zadržanem odloku. Kaj drugega še pomeni? Pomeni tudi to, da smo v tem hipu znova precej bliže možnosti, da bi referendum imeli sočasno z evropskimi volitvami, kar je že ves čas zagovarjala opozicija.
Med prerivanjem (merjenjem politične moči) glede referenduma o arhivski noveli in pred bližajočimi se volitvami v Evropski parlament postaja vse pomembnejše vprašanje, kaj se bo v vladi in z vlado zgodilo po kongresu Pozitivne Slovenije (PS). Izvršni odbor največje vladne stranke je sklenil, da bo njen kongres že čez slaba dva tedna: 25. aprila. Oba najverjetnejša kandidata za predsednika, začasno vodjo stranke, premierko mag. Alenko Bratušek, in »zamrznjenega« predsednika stranke, ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je izvršni odbor pozval, naj najpozneje do ponedeljka opoldne dokončno sporočita, ali še nameravata kandidirati. Znano je, da se premierka Bratuškova po priljubljenosti med članicami in člani PS (kaj šele med slovenskimi volivci) zagotovo ne more meriti z Jankovićem. Dobri poznavalci razmer v PS in vladni koaliciji so si enotni vsaj glede dvojega: prvič, da bo Janković – če ne bo umaknil kandidature, in kaže, da je ne bo – Bratuškovo brez težav na kongresu ugnal v kozji rog, ter drugič, da bo to pomenilo začetek konca zdajšnje vlade in začetek priprav na predčasne parlamentarne volitve. Nekateri so prepričani še o nečem: da se bo, ker bo Janković vnovič vzel vajeti v svoje roke, vladni palači znova začel približevati domnevno najsposobnejši podpredsednik PS dr. Robert Golob. |
Če še enkrat ponovimo, kaj se je zgodilo. Ustavno sodišče je na pobudo poslanke SDS Eve Irgl, ki je ustavno presojo predlagala v imenu 46.719 podpisnikov zahteve za razpis referenduma, v četrtek pomenljivo sklenilo, da bo izvrševanje odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih zadržalo (do svoje končne presoje o ustavnosti ali neustavnosti tega odloka): »O vsebini (odloka) bo ustavno sodišče odločalo absolutno prednostno!«
»Če bi se izkazalo, da so volivci pravico do glasovanja na referendumu uresničili na podlagi protiustavnega predpisa (odloka), s katerim so bili povabljeni, da se referenduma udeležijo in na njem izrazijo svojo voljo o zakonu, bi to krnilo verodostojnost referendumskega izida. Tak referendumski izid bi bil izpodbojen in bi lahko vodil v njegovo razveljavitev v celoti. Nastale bi škodljive posledice pri uresničevanju pravice volivcev do glasovanja na referendumu, ki mora biti izveden po zakonitem in ustavnoskladnem, vnaprej določenem postopku. Te škodljive posledice bi bile težko popravljive,« je svojo odločitev utemeljilo ustavno sodišče.
In kaj je na to rekla vlada? Lahko ugotovimo, da je bil prvi odziv vlade oziroma, če smo natančnejši, pristojnega ministra dr. Uroša Grilca (ministrstvo pod njegovim vodstvom je, kot je znano, pripravilo predlog arhivske novele) na navedeno odločitev ustavnega sodišča razmeroma bizaren, če ne celo banalen. Minister je dejal, da je prepričan, da bodo ustavni sodniki čim prej sprejeli končno odločitev o (ne)ustavnosti vsebine odloka in s tem omogočili tudi čimprejšnjo izvedbo referenduma. Mar ni že samo ustavno sodišče povsem nedvoumno poudarilo, da bo končno odločitev sprejelo absolutno prednostno? Seveda je.
Kakor koli, predlagatelji referenduma (podpisniki zahteve zanj) so doslej vztrajali in še vedno vztrajajo, da bi moral referendum potekati istega dne kot volitve v Evropski parlament, torej 25. maja letos, saj bi s tem, kot še opozarjajo, državna blagajna prihranila približno 2,2 milijona evrov.
Pobudnica ustavne presoje odloka o razpisu referenduma Eva Irgl si, kot pravi, želi, da bi končna odločitev ustavnih sodnikov omogočila, da bi bil referendum cenejši in bi potekal skupaj z evropskimi volitvami, kar bi konec koncev pomenilo, da bo tudi volilna udeležba skoraj zanesljivo precej večja: »Že večkrat sem pojasnila, da bi to bila najbolj modra, smotrna in racionalna odločitev. Kar bi moral biti cilj vsake odgovorne politike.«
Pravni strokovnjaki, denimo dr. Rajko Pirnat, ki svetuje tudi predsedniku države Borutu Pahorju, opozarjajo, da tako rekoč ni več prav nobene možnosti, da bi imeli referendum že 4. maja, kot je hotela vladna koalicija. Četudi bi ustavno sodišče nazadnje odločilo, da je odlok skladen z ustavo, kar pa je po mnenju dr. Pirnata komajda verjetno, bi državni zbor moral spremeniti odlok, saj ta ne bi več ustrezal zakonskemu določilu, ki govori o datumu izvedbe referenduma.
