BLED – Pred šestimi ali sedmimi leti si je danes 53-letni Janko Mulič iz Bohinjske Bistrice nadel uniformo občinskega redarja na Bledu. Prijavil se je na javni natečaj za javne uslužbence občine Bled in bil zelo zadovoljen, ko je prejel odločbo o sklenitvi delovnega razmerja. Prej je delal sezonsko v Kampingu Šobec in na bencinskih servisih. »Počutil sem se odlično. Že prej sem imel željo iti v policijo, pa se zaradi spleta okoliščin to ni zgodilo. Sodelavci na občinskem redarstvu na Bledu in pozneje na medobčinskem redarstvu, ko se je redarstvo z Bleda združilo z Bohinjem, so bili izjemni, z vsemi sem imel dobre odnose in večkrat smo si pomagali.«
Po nekaj letih se je začela Bohinjčeva trnova pot. »Ko so potekale občinske seje, je eden od svetnikov nenadoma začel zahtevati preverjanje nekaznovanosti v zvezi z mano in še vodjem redarstva, čeprav sem ob javnem natečaju podpisal pooblastilo, da občina pridobi od ministrstva za pravosodje moje podatke o nekaznovanju. Seveda ji je pridobila, preden so z mano podpisali pogodbo o delu. Nisem imel kaj skrivati, v preteklosti sem bil dvakrat minimalno pogojno obsojen. Nisem bil zaposlen in zato nisem zmogel plačati preživnine. Kljub temu sem na podlagi zakona o javnih uslužbencih, ki navaja, da oseba, ki je bila kaznovana več kot šest mesecev prestajanja kazni, ne more opravljati javnega dela, dobil pogodbo o zaposlitvi. Obsojen sem bil namreč le pogojno dvakrat po tri mesece.«
Mulič nato povzema: »Svetnik, ki je večkrat zahteval preverjanje mojega statusa nekaznovane osebe, je po Bledu in okolici parkiral svoje vozilo, kot da bi bil ves okraj njegova last. Sam mimo tega, čeprav sem ga na začetku pošteno opozoril, nisem mogel in zato sem mu pisal kazni za nepravilno parkiranje. Saj ga ne bom imenoval, vsak zase ve, kako je prav in kaj je narobe. Če mu kazni za nepravilno parkiranje ne bi pisal, bi pa zagotovo udaril po meni z druge strani, češ da sem nevesten pri opravljanju dela. Tu je težko biti pameten.« Nekdanji redar dodaja, da so bile seje občinskega sveta javne, vse so posnete in arhivirane in po njegovem mnenju se s tem se lahko dokaže, kdo in zakaj se je spravil nadenj.
Ni bilo pogojev za odpust
»Svetnik, ki me je imel v želodcu, je oddal prijavo na inšpekcijske službe, nakar se je inšpektorica odzvala, pregledala vse javne natečaje v zvezi z občino Bled, ugotovila poleg mojega postopka še tri napake, med drugim tudi v razpisu za direktorja občinske uprave. Prav on je nato vodil sestanek z nami, ki smo bili, recimo temu, napačno sprejeti v delovno razmerje z občino Bled. Meni je povedal, da javni natečaj ni bil pravilno izpeljan in da se bo občina pritožila na zaključke inšpekcijskega nadzora. V nasprotnem primeru, da se ne bi temu ugodilo, pa bi se za mene in še tri delavce v občinski upravi, kjer so bili zaznane nepravilnosti v postopkih razpisa, ponovilo javni natečaj. Vendar občini sploh ni bilo treba slediti inšpekcijskem pregledu, saj je bil po njem spisan samo predlog.« Janko Mulič se je teh besed iz ust direktorja občinske uprave razveselil, saj je vedel, da bosta ob ponovnem natečaju njegovi pogojni kazni, ki sta bili terminsko že tolikanj oddaljena, v registrih radovljiškega sodišča dokončno izbrisani. »Takoj sem šel preverit, toda glej ga vraga! Starejša od pogojnih kazni ni bila izbrisana, tista, ki je bila izrečene za njo, te pa ni bilo več. Še danes ne vem zakaj. Ko se je javni natečaji končno ponovil, pa sem v tem času imel že izbris obeh pogojnih obsodb, tako da res ni bilo več pogojev za moj odpust iz delovnega razmerja, saj so na sodišču uredili dokumentacijo.«
Odpuščen
med dopustom
Mulič je kot občinski redar še vedno vestno opravljal svoje delovne naloge. Konec aprila 2012 se je odločil, da bo izkoristil star dopust. »Med dopustom, bilo je 9. maja, sem prejel sklep komisije pri vladi RS, pripravljen pa je bil na občini Bled, da se prekine delovno razmerje z mano. Ostal sem na cesti.« Mulič se ni predal, podal se je na delovno socialno sodišče. »Tožbe sem vložil proti občini Bled in medobčinskemu redarstvu ter državi.« Sodni mlini so mleli dve leti, nato je pred dnevi odpuščeni občinski redar prejel sodbo. »Pravzaprav je bila samo poravnava z odškodnino. Še vedno sem nezaposlen. Proti državi sem tožbo umaknil. Dobil sem nasvet, naj se napotim na ustavno sodišče, kjer naj vložim tožbo proti zakonu o javnih uslužbencih.« Mulič meni, da je zakon o javnih uslužbencih nepopoln: »Poglejte, ta zakon je skregan z ustavo. Vsak človek ima možnost pritožbe na kakršen koli sklep, javni uslužbenec v tem primeru pa ga enostavno nima, kar ne gre skupaj. Zdi se mi čudno, da tožilstvo ugotavlja pomanjkljivosti zakona, pa ga še vedno zagovarja, mene pa pošilja v nove sodne spore. To ni logično, to sem jim tudi povedal.«
Glede na obstoječi zakon o javnih uslužbencih Mulič zdaj čaka, kaj se bo zgodilo z najbolj znanim javnim uslužbencem v Sloveniji, ki sedi v poslanski klopi in hkrati prestaja pravnomočno izrečeno kazen: »Pa naj še kdo reče, da pri nas nimamo drugorazrednih državljanov, kamor so me stlačili, ko so me po letih poštenega dela vrgli na cesto! Če potrdijo poslansko imuniteto nekdanjemu predsedniku vlade, se bom takoj pritožil na izrek sodbe in hkrati zahteval vrnitev na staro delovno mesto. Za vse napake vodstva občine Bled pa pridobivam podatke in nameravam vložiti kazenske ovadbe ter poslati prijavo na protikorupcijsko komisijo in računskemu sodišču. Nadejam se, da bodo kolegi javni uslužbenci opravili delo, kot se spodobi, če so ga že pri meni tako pikolovsko.«
Za občino vse urejeno
Direktor občinske uprave Bled Matjaž Berčon o primeru odpuščenega redarja pojasnjuje: »Z Jankom Muličem je bila sklenjena pogodba v času, ko je občinsko upravo vodil Boris Malej. Zakaj se je odločil za predlog sklenitve takšne pogodbe kljub formalnim oviram, mi ni znano, niti se omenjeni o tem nikoli ni izrekel. Pogodba z javnim uslužbencem je bila razveljavljena na podlagi inšpekcijskega pregleda, saj je bila z njim sklenjena neustrezno iz razloga njegove predhodne pogojne obsodbe (2. točka 88. člena Zakona o javnih uslužbencih). Občina kot delodajalec je torej sledila izključno navodilom inšpektorice. Javni uslužbenec je sicer tožil občino zaradi odpovedi pogodbe, vendar je v pravdi privolil v sporazumno poravnavo. Sodišče mu tako ni priznalo nobene posebne odškodnine. S tem so bila dokončno urejena razmerja med njim in občino.« Janko Mulič odgovarja: »Berčon ne ve, kaj govori, saj je bil v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi direktor občinske uprave Matjaž Erjavec in ne Malej.
