LJUBLJANA – Pri prenosu (slabih) terjatev z bank na slabo banko so se dogajali veliki popusti. V povprečju več kot polovični, je pred dnevi poročala RTV Slovenija in dodala, da je popuste določala Evropska komisija, za posamezne primere pa vladna medresorska komisija. Za primer si poglejmo prenos terjatev NLB na DUTB: terjatve 2,29 milijarde evrov (bruto) so diskontirali na vsega 617 milijonov evrov. Predsednik računskega sodišča je opravil revizijo terjatev največje banke NLB in zdaj se postavljata vprašanji, kdo je kupec in kakšne povezave je imel.
V Odmevih na RTV Slovenija je gostoval France Arhar, takratni predsednik nadzornega sveta NLB, in odgovoril na nekaj vprašanj.
Kdo je bil tisti, ki je sestavljal sezname in kdo je določal ceno?
»Zakon je bil jasen. Pravzaprav država v obliki treh inštitucij. Banka Slovenije, ministrstvo za finance in kabinet predsednika vlade. Te tri inštitucije so dejansko pregledale terjatve, ki naj bi bile prenesene skladno z že imenovanim zakonom o slabi banki. Na drugi strani v vsaki banki uprava skrbi za dnevne posle in za to, da se da vrednost tem terjatvam, da se ocenjujejo tako, kot velevajo standardi in kot so stvari na trgu.«
Mnenje guvernerja poznava. Osnovni seznam je prišel iz NLB.
»Seznami so prišli iz bank. Od tam, kjer so bile terjatve locirane. Tripartitna komisija je bila tista, ki je pregledovala in verificirala. Zanimivo je, kako so te stvari potekale. Ravno ta seznam naj bi potem potrjevali nadzorni sveti. Dejstvo pa je, da se po zakonu o bančništvu nadzorni sveti ne ukvarjajo s konkretnimi posli. Kdaj se nadzorni sveti ukvarjajo s konkretnim poslom? Ko gre za odpise terjatev preko zneskov, ki jih ne more odpisovati uprava. In drugič: ko gre za velike kredite. V vseh drugih primerih pa nadzornim svetom ni dovoljeno ničesar.«
Ali ste iz nadzornega sveta odšli zaradi teh vzrokov?
»Bilo jih je več. To je bilo samo eno dejanje, ki se je zgodilo v decembru. Kasneje se je zgodilo še nekaj. Znana je diskusija na odboru za proračun v državnem zboru, kjer se je diskusija vrtela tudi glede kadrovskih vprašanj in o tem, kdo odloča o posameznih kadrih. Ali odločajo davkoplačevalci, NS ali uprava.«
Ko je komisija določila ceno, se je ta na pobudo komisije znižala za polovico?
»Evropska komisija je bila, kot je meni znano, seznanjena s pogoji poslovanja, s pogoji na slovenskem trgu in vedela je, kakšni so pogoji na evropskem trgu. Gre za obsežen dokument o tako imenovanih zavezah, ki naj bi jih izpolnjevala banka v sanaciji. Naj omenim še to, da je ta država prek skupščine delničarjev v juniju 2013 sprejela sklep kot lastnik banke, da je treba banko dokapitalizirati za 600 milijonov. Ta sklep ni bil nikdar realiziran. Ampak kot se ve, kasneje ob ugotavljanju pomanjkanja kapitala, se je manjkajoči kapital iskal pri upnikih.«
Bi se lahko pri realnem vplivu Slovenije, ki ga ima v Evropi, formalno ali neformalno uprli direktivam evropskih uradnikov?
»Po bitkah smo vsi generali pametni. Kaj se je takrat dogajalo, vedo tisti, ki so bili v kontaktu z uradniki. Sam sem nekajkrat poslal vprašanje glede na avstrijski primer. Avstrija je bila v enakem postopku kot Slovenija in je sprejela dokument podobnega značaja kot Slovenija, vendar je šla večkrat v Bruselj pogajat se za spremembo pogojev. Če se primerja slovenski dokument, je bil ta leta 2012 poslan v Bruselj. Pogoji poslovanja so se spremenili le na področju obrestne mere. ECB je začel z negativno obrestno junija 2014. Ta dokument je še vedno v veljavi. V nedavnem razgovoru s pomembnim članom iz Evropske komisije sem mu tudi sam navajal te stvari, pa mi je rekel: 'Vi ste na potezi, vaši lastniki, da pridejo s predlogi, da se spremeni.'«
Društvo malih delničarjev po poročilu računskega sodišča za nekaj sto izgubljenih milijonov. Če predsednik računskega sodišča reče na televiziji, da so zaznali dejanja, ki niso bila črno-bela in da so nemudoma odstopili poročilo tožilstvu in policiji, je to znak, da je nekaj zelo narobe. Od poslancev bodo zahtevali odstop guvernerja Boštjana Jazbeca. Ali vprašamo vas?
»Marsikdo lahko kaj zahteva, ali je upravičen do tega, pa je drugo vprašanje. Guvernerja voli parlament in lahko od njega zahteva takšne in drugačne odgovore. On je lahko tisti, ki lahko sprejema drugačne odločitve. Razumem vsakega prizadetega delničarja.«
Kdo je odgovoren za teh nekaj sto izgubljenih milijonov: evropski uradniki, bančniki, tisti, ki naj bi jih nadzorovali, ali država?
»Veste, da nisem sodnik. Nisem gledal dokumentov. Ve se, kdo je delal posle. Ve se, kako je bil postopek voden. Vse zadeve so odprte. Če zadeve ne bi bile odprte, če ne bi bile pred sodiščem, bi bila zadeva že jasna. Tukaj je cela vrsta vprašanj, ki jih bo treba razčistiti. Ali verjamete, da bi šli postopki po tej poti, če bi bila situacija tako črno-bela?«
Je v tem krogu štirih iskati tiste, ki so odgovorni?
»Država. Banka je državna. Centralna banka je državna. Državni holding. Računsko sodišče. To so samo ljudje, ki predstavljajo poslovno sposobnost države. Vse pa je država. V okviru države se bo zadeva končala.«