Konec minulega tedna se je dež razširil nad osrednjo Slovenijo. Največ dežja je padlo v sredogorju in Julijskih Alpah, večinoma od 50 do 60 mm. Vzhod je ostal razmeroma suh.
| Napoved V sredo in četrtek bo pretežno oblačno in večinoma suho. Veter v notranjosti bo postopno slabel, na Primorskem bo še pihala burja. Obeti od 1. do 6. oktobra Razvoj vremena je negotov. Na vreme pri nas bi občasno lahko vplivala višinska jedra hladnega in vlažnega zraka, ki se bodo pomikala čez naše kraje ali v njihovi bližini. Zadnji dnevi septembra bodo razmeroma hladni in vetrovni, na začetku oktobra pa bo spet nekoliko topleje. |
Najnižje jutranje temperature zraka so bile od 6 do 13 °C, ob morju 15 °C, najvišje pa so presegle 20 °C le še na Primorskem. Na Kredarici je zapadlo okrog 10 cm snega. To je bila velika sprememba glede na nadpovprečno toplo drugo septembrsko dekado, v kateri je bila na vzhodu Slovenije celo ena tropska noč, na Obali pa kar tri tako tople.
Ohranimo kolobar Ozimno žito naj ne pride na isto njivo pogosteje kot vsako tretje leto. Monokulturno pridelovanje večine ozimnih žit nam daje nižje pridelke in veliko težav zaradi večjega pojava škodljivih organizmov. V primeru setve ozimin na težja tla je zaželeno, da površino preorjemo vsaj 10 do 14 dni pred setvijo, v lahkih tleh 7 do 10 dni prej, da se v tem času tla primerno sesedejo, tako da lahko semena žit posejemo v sklenjena in strnjena tla. |
Pšenico bomo sejali med 10. do 25. oktobrom
Tudi koledarska jesen je tu. Nadpovprečno toplo poletje je letos omogočilo hitrejše spravilo koruze, sončnic, soje in oljnih buč.
Priporočljivo je, da se tla za setev obdelajo takoj po spravilu predposevka, setev pa opravimo v optimalnem roku. V Podravju je to v obdobju od začetka do sredine oktobra za ječmen, rž in tritikalo ter med 10. do 25. oktobrom za pšenico.
Piro in kamut sejemo med 15. in 30. oktobrom. Za setev je pri odločitvi o načinu priprave tal za setev ozimnih žit pomembno upoštevati lastnosti tal in razpoložljiv čas za pripravo tal za setev, vremenske in rastne razmere ter razpoložljivost primerne mehanizacije za pripravo tal.
Vsako zadrževanje vode, ki traja več kot 2 do 3 dni, je na posejani površini za rastline škodljivo, saj ostanejo prizadete zaradi slabše prezračenosti koreninskega sistema in predvsem zaradi zbitosti tal tudi v primeru, da vznikle rastline ne propadejo popolnoma.
Kaj postorimo konec septembra • Pokrijte gredice čebule in pora s kopreno |
Jesenski čas porove zavrtalke
Škodljivec, ki nam dela lahko tudi jeseni škodo na poru, je najverjetneje porova zavrtalka, ki je trenutno najhujša škodljivka čebule in pora pri nas. Porova zavrtalka ima dva rodova na leto, spomladanskega in jesenskega, in samo v tem obdobju tudi povzroča škodo.
Poškodbe na listih je mogoče opaziti v obliki nizov vbodov, na rastlinah je mogoče opaziti tudi odrasle osebke.
Odrasla porova zavrtalka je majhna muha, ki je na videz v celoti črna, le sprednji del glave in boki zadka so rumeni. Prezimi v obliki bube v tleh, najpogosteje pri osnovi prezimujočega pora ali čebule.
Muhe začnejo letati v prvi polovici aprila. Takoj po izletu se samice dopolnilno prehranjujejo tako, da z ostrim leglom zabadajo v povrhnjico listov čebule ali pora in nato iz nastale luknjice posesajo sok.
Navadno naredi samica niz vbodov, ki so razporejeni v skoraj ravni vrsti. Po oploditvi odloži samica v nekatere jamice jajčeca. Iz njih se čez nekaj dni izležejo drobne brezglave ličinke.
Tiste prvega spomladanskega rodu najdemo v čebuli od sredine aprila do konca maja oziroma začetka junija. Odrasle žerke se v drugi polovici maja in na začetku junija zabubijo za luskolisti ali ob čebulici blizu osnove stebla in preidejo v poletno mirovanje.
Odrasli osebki jesenskega rodu se pojavijo proti koncu septembra in letajo še oktobra. Jeseni, od sredine oktobra do novembra, ko se konča razvoj jesenskega rodu, najdemo ličinke predvsem na poru.
29. september 1977 V večjem delu Slovenije je bilo jutro najhladnejše v septembru v zadnjih desetletjih. V Babnem Polju se je ohladilo celo do –7,9 °C, na Rakitni pod Krimom so izmerili –6,8 °C, v Ilirski Bistrici –3,6 °C, v Murski Soboti –3,5 °C, v Kočevju –3,1 °C, v Godnjah na Krasu –1,4 °C, v Mariboru –1,0 °C in v Ljubljani –0,6 °C. |
Čebulo in por pokrijmo s kopreno
Škodo, ki jo povzroča porova zavrtalka, je mogoče preprečiti na dva načina. Na manjših površinah je najbolj priporočljivo pokrivanje čebule in pora s kopreno. S tem preprečimo muhi dostop do rastlin in odlaganje jajčec. Postopek je seveda v celoti ekološki.
Na gredici, kjer imate posajeno čebulo ali por, lahko tudi enakomerno namestite rumene lepljive plošče, na katere se bo ulovila čebulna muha ali porova zavrtalka. S tem boste zmanjšali njen napad in opazili njen pojav. Lepljive plošče je seveda treba postaviti že takrat, ko letajo odrasle muhe.
