LJUBLJANA – Medtem ko se je v ponedeljek na Velikem odru ljubljanskih Križank z ovacijami odvila premierna predstava Faust (J. W. Goethe), katere režiser je Tomaž Pandur, v zaodrju ni navdušenja, nihče mu ne ploska.
Nasprotno, davkoplačevalci, umetniška srenja je zaskrbljena in zgrožena nad ravnanjem ravnatelja SNG Drama in glavnega igralca Fausta Igorja Samoborja ter Pandurja. Tiho so bojda le tisti privilegirani, ki so »v imenu umetnosti« zaslužili lep kupček denarja. V ljubljanskem zakulisju se, vse tako kaže, ponavlja mariborska zgodba z razsipanjem davkoplačevalskega denarja. Glavno vlogo pa ima tudi tokrat kontroverzni režiser Tomaž Pandur.
Začnimo z dejstvom, da v ponedeljek še eno uro pred premiero Fausta vaje ni bilo. Ne v SNG Drama in ne v Križankah. Igralce smo iskali zaman. Bojda imajo nekateri člani zasedbe druge »honorarne obveznosti«.
Voda uničuje Vodebove unikate
Zagotovo pa drži, da ima ekipa, ki uprizarja Fausta, usnjeno obutev naročeno in izdelano pri visokocenovnem oblikovalcu obutve Vladimirju Vodebu iz Ljubljane. Kar ni novost, saj Drama že vrsto let tam naroča obutev, bolj sporno je dejstvo, da zasedba stoji v petnajst- do dvajsetcentimetrski vodi, obuta v usnjene čevlje. In te pregrešno drage obutve se, preverjeno, na taki sceni sploh ne vidi!
Igralci celo na vajah niso hoteli obuti preprostih čevljev, ki so jih za njih prinesle garderoberke zato, da se Vodebovi unikati ne bi uničili.
Zakaj niso dobri čevlji iz njihovega fundusa, kjer jih imajo na stotine (ravno tako znamke Vodeb), zakaj niso kupili čevljev v trgovini, žal nimamo odgovora. S fotografij pa je razvidno, da nekatera Vodebova obutev plesni, usnje in voda namreč ne gresta skupaj.
Ravnatelja Samoborja smo prosili za pojasnila o vsem tem, a odgovorov SNG Drama nismo dobili, je pa tik pred zaključkom redakcije Samobor zapisal to, da naše navedbe ne držijo, da je bil na vaji za petkovo premiero in bi naknadno pojasnil vprašanja.
Kot zanimivost naj povemo, da naj bi se ravnatelj Samobor na letošnjem sestanku igralcev označil kot: »Jaz oziroma mi, od države potrjeni!« (Tisti, ki imajo državni status umetnika, op. a.) Na tako samopoveličevanje je ogorčeno reagirala igralka Maja Sever.
Želeli smo pojasnitev, zakaj je ravnatelj dovolil, da Tomaž Pandur barva kostume in preostalo v kletnem Salonu Drame, ki je namenjen sestankovanju. Barvajo lahko tudi v nekaterih prostorih Drame.
Z barvanjem uničili prostor
Prostor je toliko uničen, da zahteva vnovično beljenje sten, menjavo parketa, čiščenje... Gledališčniki imajo ravno za takšne stvari namenjen prostor v Prešernovi ulici v Ljubljani, skupaj z ekipo ljudi, ki to zna delati, vsemi potrebščinami in rekviziti, ki bi jih režiser želel. Toda Pandurjeva posadka se tam ni pojavila, so pa sodelavci prenašali iz Prešernove ulice iz ateljeja vedra barv in drugega materiala v kletni salon, kjer se je barvalo tri noči.
Štirikrat so popravljali steno, ki je bila v Križankah nazadnje uporabljena kot projektor. Scenograf Sven Junke - Nomen je bil namreč med izdelavo scene v tujini in je sodelavcem prek telefona dajal navodila. Iz Južne Amerike se je vrnil, ko je scena že stala in bila že trikrat popravljana. Z videnim sploh ni bil zadovoljen, pa so spet kitali in barvali. Pri četrti korekciji konstrukcije – predelovanju vrat – jim je na pomoč priskočil še zunanji sodelavec iz dolenjske družbe Kovinar. Dodajmo, da naj bi Junke plačilo za Fausta dobil še pred javno izvedbo predstave.
Naj na koncu omenimo še, da je dal Pandur eno izmed vlog v Faustu Filipu Samoborju, sinu ravnatelja, in da ima v tej prestižni predstavi glavno vlogo prav ravnatelj.
Logična posledica razsipavanja je, da umetniki, ki nimajo tako zvenečega imena, kot ga ima Tomaž Pandur (mimogrede, v Drami Pandurja kličejo gledališki mag), ne dobijo niti osnov za izvedbo gledaliških del. Manko naj bi po zanesljivih informacijah že čutila predstava Demokracija! režiserja in avtorja priredbe Matjaža Zupančiča ter Darje Domin.
___
Objavljamo zahtevo za popravek
Režiser Tomaž Pandur in ravnatelj Drame Igor Samobor v imenu umetnosti ne zapravljata
Za igralce obutev kupili v ugodni trgovini, vrhunske kostume izdelali varčno
SNG Drama Ljubljana zahteva objavo Prikaza nasprotnih dejstev na članek novinarke Moni Černe »Čevlje po meri uničujejo v vodi«, objavljenem v Slovenskih novicah 23. septembra 2015.
V omenjenem članku Slovenske novice poročajo, da »zagotovo drži«, da imajo igralci v uprizoritvi Faust usnjeno obutev naročeno in izdelano pri visokocenovnem oblikovalcu obutve Vladimirju Vodebu. V resnici je res to, da Drama in Festival Ljubljana čevljev nista kupila pri Vodebu, temveč v trgovini ARMYSHOP-SLOVENIJA.SI za 90 evrov na par naročila najugodnejše 'bulerje', ki so ustrezali stilu kostumografije. V drugi trgovini smo za Fausta kupili še 70-odstotno znižane jahalne škornje. Pri Vodebu je bilo kupljenih le 10 mazil za zaščito usnja v skupni vrednosti 100 evrov, z namenom čim boljše zaščite obutve pred vodo in zagotavljanja možnosti uporabe za vse načrtovane ponovitve Fausta. To dokazujejo tudi uradni računi. Navedbe v članku, da se »kljub sponzorjem, ki so pomagali zaživeti Faustu, davkoplačevalski denar ne porablja, ampak zapravlja«, tako nikakor ne držijo.
Tudi navedbe, da igralcev uro pred premiero (torej ob 19.00) še ni bilo na vaji ne v Drami ne v Križankah in da so imeli druge »honorane obveznosti«, ne držijo. V resnici je bila zadnja vaja oz. generalka izvedena že večer pred premiero, igralci pa so se na dan premiere Fausta 21. septembra za predstavo v Križankah pripravljali že od 17.00 dalje v maski in v garderobi. Navajate tudi, da ste me kot ravnatelja Drame zaprosili za pojasnila, a niste prejeli odgovora. V resnici ste vprašanja oddali brez napovedi in v času, ko sem bil vključen v druge službene obveznosti, ter dobri dve uri pozneje že pričakovali obsežen odgovor, kljub temu da 6. alineja 45. člena zakona o medijih omogoča javnim ustanovam posredovanje odgovora v sedmih delovnih dneh. Novinarko sem v eni uri od prejema vprašanj pisno opozoril na neresnice in ji obljubil bolj natančne odgovore v najkrajšem možnem roku. Uredništvo Slovenskih novic tega ni upoštevalo.
V članku zapišete, da je bil z barvanjem kostumov uničen kletni salon Drame, da bosta potrebna beljenje in menjava parketa. Kletni salon je v enakem stanju, kot je bil pred barvanjem kostumov, in to brez omenjenih posegov, saj so bile stene primerno zaščitene, prav tako tudi tla. Navedbe v članku, da je kletni salon sicer v uporabi za sestankovanje in vaje, ne držijo – zaradi zidne in talne plesni, ki je posledica dotrajanosti Drame, že nekaj let služi le kot skladišče. To dokazuje tudi prispevek v oddaji Tednik na TV Slovenija.
V članku navajate, da se »Pandurjeva posadka« ni pojavila v Gledališkem ateljeju, kar ne drži, saj je bila ekipa Fausta skozi proces študija redno prisotna tudi v ateljeju. Delavci gledališkega ateljeja so kostume barvali v Drami, ker so v svojih prostorih na Prešernovi ulici istočasno pripravljali scenografijo za ljubljansko Opero. V članku zapišete tudi, da se je štirikrat popravljajo steno scenografije — v resnici se je vrtljivi steni le poslikalo, ne popravljajo, in to točno tolikokrat, kot je bilo nujno za želeni umetniški učinek — in da naj bi bila »nazadnje uporabljena kot projektor«, kar ne drži, saj sta zidova vitalna, umetniško dovršena premična dela scenske podobe Fausta in projiciranju namenjena le deloma. Napačno navajate tudi ime scenografa Svena Jonkeja iz biroja Numen (ne Sven Junke – Nomen). Zapišete celo, da naj bi Jonke prejel plačilo še pred javno izvedbo predstave, kar ni resnično. V članku tudi navajate, da naj bi »Manko... po zanesljivih informacijah že čutila predstava Demokracija!...« in ob tem tudi napačno zapišete priimek dramaturginje Demokracije! Darje Dominkuš (ne Domin). Zaradi Fausta nobena druga predstava Drame ni čutila manka – vsakemu projektu posameznega odra pripada enak delež sredstev.
Navedbe, da v zaodrju Drame in Festivala Ljubljana ni navdušenja nad Faustom, niso resnične. Ravno nasprotno – pred premiero na velikem odru Drame konec tega meseca bomo oktobra s Faustom gostovali na prestižnem mehiškem festivalu Cervantino, Faustovega gostovanja pa si že želi največji svetovni gledališki festival v Bogoti.
Igor Samobor,
ravnatelj SNG Drama Ljubljana
