LJUBLJANA – Predsednik DZ Milan Brglez je po napovedi Janija Möderndorferja, da bo zapustil poslansko skupino ZaAB, pojasnil poslovniške postopke glede oblikovanja poslanske skupine in položaja nepovezanih poslancev. Odhod Möderndorferja iz ZaAB naznanja konec oz. razpad te poslanske skupine, kar se bo, kot kaže, zgodilo prvič v zgodovini državnega zbora.
Formalnega obvestila Möderndorferja, da zapušča poslanske vrste ZaAB, sicer še ni. Je pa predsednik DZ v današnji izjavi novinarjem v DZ spomnil, da v skladu s poslovniškimi določili lahko poslansko skupino ustanovijo oz. tvorijo najmanj trije poslanci.
Poslanci, ki izstopijo iz poslanske skupine in so samostojni, imajo pravico do sredstev za strokovno pomoč, ki znašajo okoli 2000 evrov bruto. Pri nepovezanih poslancih so pravice precej drugačne kot v poslanski skupini, je opozoril Brglez.
Če poslansko skupino zapusti tretji član oz. bi ostala le še dva, to pomeni konec poslanske skupine in po njegovih besedah najverjetneje tudi delovnega razmerja zaposlenih v poslanski skupini. O prerazporeditvi mest oz. članstva poslancev v delovnih telesih DZ v tem primeru pa odloča kolegij DZ.
Predsednik DZ mora le poskrbeti, da se ugotovi, do česa je prišlo in kako bodo tovrstne odločitve čim bolj sorazmerne, je še dodal Brglez.
Möderndorfer je sicer že izstopil iz stranke ZaAB, v poslanski skupini pa sta poleg njega za zdaj le še predsednica stranke Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček. Peter Vilfan je že julija prestopil iz ZaAB v poslansko skupino Desus, kjer pa je »vedno dobrodošla« tudi Bon Klanjščkova, je danes za STA dejal predsednik te stranke Karl Erjavec.
