LJUBLJANA – Novembra letos je bila končana sodna preiskava v enem primeru NLB, v kateri je osumljenih pet fizičnih oseb (bančnikov) zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju. Odločitev tožilstva glede nadaljnjih procesnih dejanj bo sprejeta po prejemu dodatnih pojasnil oškodovane banke o škodi, je med drugim povedal Harij Furlan, vodja specializiranega državnega tožilstva (SDT) na novinarski konferenci, na kateri sta Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in SDT predstavila rezultate pri odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete v bančnem sektorju.
NLB oškodovan za 320 milijonov evrov
Furlan je ob tem povedal, da sta dve ovadbi, ki ju je septembra 2013 podal NPU zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti in poslovne goljufije, v fazi proučevanja in pripravljanja tožilskih aktov. V vsaki zadevi sta ovadeni dve osebi. Vsebinsko gre za dajanje posojil kreditno nesposobnim osebam, ki kreditov sploh ne bi smele dobiti, poleg tega pa se je banka zadovoljila z neustreznimi in bistveno prenizkimi zavarovanji. V teh dveh primerih gre za kredite v skupnem znesku okoli 10,2 milijona evrov. V obeh izmed navedenih zadev bo predvidoma do konca meseca vložena zahteva za preiskavo.
Sicer pa naj bi bil po naznanilih NLB oškodovan za približno 320 milijonov evrov, vendar ni jasno, ali so bili krediti vsaj deloma poplačani in za kakšna zavarovanja gre, je poudaril vodja specializiranih tožilcev.
Pridobljeni podatki o velikem obsegu t. i. slabih terjatev v bankah, kjer je večinska lastnica država, nakazujejo obstoj sumov, da so t. i. slabe terjatve, zlasti v največji banki NLB, tudi posledica domnevno storjenih kaznivih dejanj, bodisi na strani kreditojemalcev bodisi na strani bančnih uslužbencev. Ker gre za izjemno obsežno in strokovno zahtevno problematiko preiskovanja domnevno storjenih kaznivih dejanj v bankah, je potrebna ustrezna organiziranost, zlasti pa sistemski in načrtovan pristop k preiskovanju domnevno storjenih bančnih kaznivih dejanj, je še bilo slišati na tiskovni konferenci.
V letu 2012 sta bili ustanovljeni dve specializirani preiskovalni skupini (SPS), ki ju vodita dva državna tožilca iz SDT in v kateri so vključeni predstavniki NPU, Urada RS za preprečevanje pranja denarja, Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) idr. Zaradi čim večje učinkovitosti je bila letos dodatno okrepljena ena od skupin s predstavnikom Banke Slovenije, ki po besedah Furlana kaže velik interes za preiskavo, po potrebi pa bodo v skladu z določili zakona še okrepljene z zunanjimi strokovnjaki.
Preiskave ne potekajo le v NLB, med drugim kriminalisti preiskujejo tudi sume kaznivih dejanj v NKBM. V tej zadevi so lani potekale hišne preiskave, zdaj pa je med osumljenci devet oseb. Ocene o nastali škodi so v tej fazi postopka po njegovem mnenju sicer tvegane, natančne zneske pa bo treba ugotoviti v kazenskih in civilnih postopkih.
Preiskovalci NPU so skupaj z drugimi kriminalističnimi enotami še pred ustanovitvijo obeh specializiranih preiskovalnih skupin za obravnavo bančnih kaznivih dejanj že marca 2011 začeli načrtno in sistematično preiskave sumov kaznivih dejanj na škodo banke Hypo Alpe Adria Bank. V letih 2011–2013 je bilo zaključeno več predkazenskih postopkov, v tem času pa je bilo podano 12 kazenskih ovadb zaradi utemeljenega suma storitve 25 različnih gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj protipravne premoženjske koristi v vrednosti 47,7 milijona evrov. Prvotne ugotovitve iz kazenskih ovadb so preiskovalci NPU za tem še dopolnili s 14 t. i. poročili v dopolnitev kazenskih ovadb. V okviru banke Hypo Alpe Adria Bank kriminalistična policija preiskuje še dva primera sumov kaznivih dejanj.
Člani SPS so na podlagi obravnav konkretnih sumov kaznivih dejanj ugotovili nekatere skupne značilnosti pri vodenju in upravljanju bank, pri čemer bi izpostavili le naslednje:
|
