Pred kratkim smo v članku »Trošarine so nam – tako kot ljubezen – vsem v pogubo«
že poročali o cenah goriva čez severno mejo. Tam lahko Štajerci, ki so vam avstrijske črpalke pri roki, pri zgolj enem točenju goriva privarčujete za izdatno kosilo denarja.
Razkorak med cenami goriva, ki jih v avstrijskem primeru narekuje prosti trg, in našimi, politično motiviranimi uravnilovkami po vzoru rajnke SFRJ, pa se še povečuje: bralec Darko nas je opozoril na najnovejšo akcijo enega izmed manjših avstrijskih ponudnikov goriva Avanti. Ta na izbranih črpalkah ob nedeljah dopoldne ponuja gorivo (95-oktanski bencin in dizel) po sanjski ceni 0,60 evra. Edina omejitev: lahko ga natočite največ 80 litrov naenkrat, plačati morate s kartico (gotovine ne sprejemajo) in ne smete ga točiti v plastenke za domov.
Naslednja tovrstna akcija bo v nedeljo, 11. oktobra, med 9. in 11. uro v kraju St. Margarethen an der Raab, ki je od Šentilja oddaljen 47 kilometrov. Cena 0,60 evra za liter velja tako za 95-oktanski bencin kot tudi za dizel.
Na slabšem bi, kakopak, bila država Slovenija. Janezovi evri bi prek trošarin polnili avstrijski proračun in ne domačega. In na slabšem bi bili tudi domači gostinci, ki bi jim Janezova družina na izlet pobegnila čez mejo. Narobe svet? |
Desetletje oligopola odgnalo konkurenco
Slovenija je sicer edina evropska država, kjer politične odločitve narekujejo, koliko bomo plačali na bencinskih črpalkah. Slovenski nacionalni naftni komite sicer na vlado že dalj časa pošilja predloge, naj temu naredi konec. Regulacija cen goriva je namreč v 16 letih, kolikor že traja zdajšnji model o 14-dnevnem prilagajanju cen, naredila ogromno škodo. Slovenski trg goriva za maloprodajo sta si realno razdelila zgolj dva trgovca, nekaj ostalih pa pobira zgolj drobtinice.
Velike mednarodne korporacije, na primer Shell, smo iz Slovenije že pred leti učinkovito odgnali. Pregnali smo tudi bencinske turiste, ki so v devetdesetih izdatno pomagali polniti proračun: z izjemo Italije ima danes Slovenija najdražje gorivo od vseh sosed. Bencinski turisti pa smo postali Slovenci.
Bomo vendarle dočakali liberalizacijo?
»Analize ugotavljajo veliko koncentracijo ponudnikov, a imamo praktično oligopol. S tega vidika moramo preučiti, kaj bi liberalizacija pomenila. Trenutne odločitve še ni,« za Delo pojasnjuje finančni minister Dušan Mramor.
Nekdanji prvi mož Petrola Janez Lotrič pa za 24ur pojasnjuje: »Za potrošnike ne bo nič drugače kot zdaj, verjetno celo bolje, ker bo konkurenčni boj pripeljal do tega, da bodo na določenih lokacijah cene bistveno nižje kot na drugih.«
Eden največjih nasprotnikov liberalizacije trga je sicer Zveza potrošnikov Slovenije, ki se boji dviga cen. Breda Kutin iz ZPS je za 24ur dejala: »Taka odločitev je darilo za oligopoliste na trgu. Dokler nimate možnosti izbire, ni osnovnih pogojev za tržno konkurenco.«
Kaj bi pomenila deregulacija cen goriva v Sloveniji?
- Zaradi posledic oligopola in apetitov obeh največjih trgovcev po dvigu marž bi se kratkoročno utegnila zvišati cena goriva za dva do tri cente na liter.
- Liberalizacija trga bi v večji meri privabila nove trgovce, predvsem diskontne, zato bi se kaj kmalu začela cenovna vojna in bitka za kupce.
- Oblikoval bi se uveljavljeni model cen iz tujine: ob avtocestah bi bilo gorivo dražje, v mestih in na podeželju pa cenejše.
- Cene goriva bi se lahko spreminjale večkrat na dan, zato bo smiselno vnaprej načrtovati, kje in kdaj bomo točili (na primer v času manjših obremenitev in na bolj odročnih lokacijah).
- Na proračun tak ukrep dolgoročno ne bi imel večjega vpliva.
- Srednjeročno bi bil zaradi cenovne vojne potrošnik na boljšem, zlasti če bi ravnal pametno in gorivo točil takrat in tam, kjer bi bilo to najcenejše.
