LJUBLJANA – Ob predstavitvi podatkov o pregledu trga glede dvojne kakovosti prehranskih izdelkov je minister Dejan Židan poudaril, da so zaznali predvsem tveganje pri trgovskih znamkah. »Nižja je cena, nižja je kakovost surovin in izdelka, trgovine pa to pomanjkljivost kompenzirajo s poudarkom, da je izdelek narejen v domači državi,« je opozoril.
Raziskavo trga so opravili pri Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, (UVHVVR), Inštitutu za nutricionistiko ter Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). »Če podatke primerjamo s podatki na Češkem, Madžarskem in Slovaškem, je stanje boljše, ni pa idealno,« je poudaril minister. So pa ugotovili, česar v drugih državah niso, ker tega niso niti iskali, da obstaja povečano tveganje pri trgovskih blagovnih znamkah. Na to bo Židan opozoril prihodnji teden na vrhu ministrov v Bruslju. »To področje je za nas novo odkrito tveganje, zato se bomo v to problematiko v Sloveniji poglobili v naslednjih mesecih.«
Coca Cola, Milka, Primana, Budget ...
ZPS je v pregledu trga med 32 pari izdelkov, ki jih je pregledal s slovenskih in avstrijskih trgovinskih polic, odkril 10 parov izdelkov različne kakovosti. Razlike, ki vplivajo na kakovost izdelka, so odkrili v pijači Coca Cola, pri mlečni čokoladi Milka, pri konzervi jetrne paštete Primana, pri mesnem narezku Primana, v brezalkoholni pijači z okusom pomaranče Budget, pri sadnem jogurtu z okusom jagode Budget ter pri Hoferjevi šunki toast. Razlike so zaznali tudi v pregledu tuninega namaza Rio mare pate, mlečni čokoladi Riquet ter Hoferjevem sadnem jogurtu z okusom jagode Milfina.
Predsednica ZPS Breda Kutin je dejala, da so največji problem aditivi in nadomeščanje mesa s sojo, to pa je po predpisih dovoljeno. Opozorila je, da mora potrošnik pogledati deklaracijo, da bo vedel, kaj zares kupuje.
Premalo zahtevni potrošniki
»Ena tretjina vzorčenih izdelkov odstopa glede kakovosti. Kar pet od 10 izdelkov, ki so odstopali v kakovosti, je bilo označenih z oznako 'slovenska kakovost',« je poudarila Kutinova. Dodala je, da bi prišli do boljše kakovosti izdelkov, če bi v Sloveniji šli v smer jasnejšega in enostavnega označevanja in v proces s čim manj aditivi, s postopki, ki zagotavljajo trajnost brez aditivov. Slabša kakovost je po njenem mnenju izraz premalo zahtevnih potrošnikov, čeprav so že zahtevnejši, kot so bili. Pri tem projektu pa jo je zmotilo, da so pregledovali izdelke, ki jih zveza in tisti, ki se ukvarjajo s prehrano, ne bi priporočali za redno uživanje, ampak za občasno in čim manjše uživanje. A je razumela, da gre za odziv na mednarodno problematiko, ki so jo zaznali v drugih državah EU. »Veliko energije smo posvetili izdelkom, za katere bi morali potrošnikom priporočati, naj se jim izogibajo zaradi zdravega življenjskega sloga. Bistveno bolj bi morali pogledati mlečne ali mesne izdelke, ki jih priporočamo za vsakodnevno uporabo.« Po njenem mnenju bi se s takim pregledovanjem kakovost te hrane izboljšala, večja bi bila tudi ozaveščenost potrošnikov. Obenem se zaveda, da deklaracije dobro zajemajo vsebino izdelka, a da je težava za potrošnika, da razbere, kaj deklaracija sploh pomeni.
Razlike naj odpravijo
Uprava za varno hrano je pregledala 22 vzorcev. Med izdelki za zahodnoevropske trge in tistimi za vzhodnoevropske trge niso zaznali bistvenih odstopanj med deklarirano in izmerjeno vrednostjo. Dopustna tolerančna odstopanja so bila presežena pri treh izdelkih, in sicer pri krekerjih Tuc Tuc, kjer je bila vsebnost soli nižja od deklarirane vrednosti, polnozrnatih piškotih Leibnitz, kjer je bila nižja vsebnost prehranskih vlaknin, ter pri instantnem pripravku za pripravo kakava Nesquik, kjer je bilo manj kakavovih delov, kot je navedeno. Prvi mož uprave Janez Posedi je poudaril, da so o tem obvestili nosilca dejavnosti in da pričakujejo, da bo to odpravljeno. Meni, da je potreben dvig poštenih praks proizvajalcev in ozaveščanje potrošnikov. Pozval je tudi, naj Evropska komisija sistematično preveri stanje glede dvojne kakovosti in temu ustrezno pripravi potrebne zakonodajne podlage.
Inštitut ugotovil minimalna odstopanja
Tudi na Inštitutu za nutricionistiko so primerjali izdelke na slovenskih in avstrijskih policah, predvsem tuje blagovne znamke. »Bila so minimalna odstopanja vsebnosti sladkorja v korist avstrijskih izdelkov in višjih vsebnosti soli v korist slovenskih izdelkov, naši so imeli torej manj soli. Sicer pa so vsi izdelki vsebovali več ali manj aditivov, bistvenih razlik torej ni bilo zaznati,« je dejala prva dama inštituta Anita Kušar. Na podlagi označb tako na inštitutu niso mogli ugotoviti, da bi bili izdelki na slovenskih in avstrijskih policah različni.
Kušarjeva potrošnikom svetuje, naj izbirajo živila, ki vsebujejo manj sladkorja in soli, kar lahko razberejo iz deklaracij na izdelkih.
